Tiskane izdaje
New York − Afganistan se je v soboto pridružil skupini štirinajstih držav, ki so jih ZDA razglasile za »velike zaveznice, ki niso članice Nata«.
V Washingtonu, kjer pripravljajo varčevalne ukrepe, s katerimi bodo oklestili tudi dosedanjo pomoč prijateljskemu režimu v Kabulu, tako poskušajo Afganistance prepričati, da jih ne bodo − tako kot že nekoč po odhodu sovjetskih okupatorjev − pozabili, ko se bodo konec leta 2014 izpod Hindukuša umaknile še zadnje bojne enote zavezniških vojska.
Afganistan je prva država, ki se je pridružila velikim ameriškim nenatovskim zaveznicam v času administracije predsednika Baracka Obame. Pred tem so leta 2004 v skupino, v kateri so med drugim tudi Avstralija, Egipt, Izrael in Japonska, Američani sprejeli sosednji Pakistan. »S tem korakom smo pokazali afganistanskemu ljudstvu, talibom, regionalnim igralcem, našim zaveznikom ter ne nazadnje samim sebi, da po desetletju skupnih akcij in vlaganj Afganistancev ne bomo prepustili volkovom,« je pred dnevi na konferenci washingtonskega mnenjskega središča Brookings izjavil Alex Thier, ki vodi afganistansko-pakistanski oddelek pri vladni ustanovi za mednarodno pomoč Usaid.
Zdaj Washington v Afganistanu, ki so ga Američani zasedli kmalu po strmoglavljenju potniških letal v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra in Pentagon 11. septembra 2001, porabi okoli sto milijard dolarjev na leto, ta znesek pa se bo čez dobri dve leti zmanjšal na nekaj več kot štiri milijarde dolarjev celotne mednarodne pomoči. To bi moralo zadostovati, so izračunali v Svetovni banki in pred kratkim ugotovili, da »mednarodne izkušnje in afganistanska lastna zgodovina kažejo, kako lahko nenadna ustavitev pomoči pripelje do finančne krize, izgube nadzora nad varnostnim sektorjem, sesutja političnih oblasti in celo državljanske vojne«.
Težave z zadovoljevanjem »neskončnih« potreb
»ZDA ne zapuščajo Afganistana. Prav nasprotno: z Afganistanom gradimo partnerstvo, ki bo trajalo daleč v prihodnost,« je v soboto izjavila ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ko je priletela na nenapovedan obisk v Kabul, da bi gostitelja, afganistanskega predsednika Hamida Karzaija, uradno obvestila o novem zavezniškem statusu njegove države. Doslej so ZDA za najdaljšo vojno v svoji zgodovini porabile vsaj pol bilijona (tisoč milijard) dolarjev, eden od največjih izzivov za Washington in mednarodno skupnost pa je po besedah Anthonyja Cordesmana z washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) ta, kako v času tranzicije Afganistan pripraviti na ogromno zmanjšanje vojaške in razvojne porabe, ki je doslej poganjala tamkajšnjo že tako krhko gospodarstvo.
»V Afganistanu so potrebe neskončne. Toda zaradi zmanjševanja donatorskih sredstev in nadaljevanja tranzicije moramo postaviti ožji, dosegljivejši spisek prednostnih nalog, ki se morajo osredotočiti le na nekaj najbolj kritičnih reči,« je povedal Thier. Washington in njegovi mednarodni zavezniki so v zadnjih letih že oklestili proračunska sredstva, ki so jih bili prej namenjali Afganistanu. ZDA, ki prispevajo največ mednarodne pomoči, so leta 2010 Afganistanu namenile 3,5 milijarde dolarjev razvojne pomoči, lani le še dve milijardi. Pred dvema letoma so za razvoj afganistanske demokracije, vladanja in civilne družbe Američani plačali 231 milijonov dolarjev, lani zgolj 93 milijonov. Tudi ameriški proračun za vzpostavljanje pravne države v Afganistanu je od leta 2010 do 2011 zdrknil s 43 milijonov na 16 milijonov dolarjev.
Zadnji afganistanski varčevalni ukrep je konec prejšnjega tedna napovedal Pentagon. V petek je na Kongresni grič prispelo pismo, v katerem je obrambno ministrstvo predstavnike ljudstva zaprosilo za podporo njihovemu načrtu proračunskega »reprogramiranja«, s katerim bodo okoli osem že odobrenih milijard dolarjev za nekatere projekte prerazporedili v druge namene. Med drugim Pentagon predlaga, da bi za eno milijardo dolarjev zmanjšali tudi pomoč za vzpostavitev afganistanskih nacionalnih varnostnih sil. Z obrambnega ministrstva so sporočili, da bo 2,3 milijarde dolarjev, kolikor jih je v proračunu še ostalo za te namene, zadostovalo.
Kam bodo šli odpuščeni vojaki in policisti?
To je le del načrtovanega zmanjšanja števila pripadnikov afganistanskih nacionalnih varnostnih sil s 352.000 na 230.000 do leta 2017, s čimer bi privarčevali več kot dve milijardi dolarjev na leto. V Obamovi administraciji pravijo, da bo s tem številom policistov in vojakov afganistanskim oblastem uspelo zagotavljati varnost v državi, republikanska opozicija v kongresu pa opozarja, da lahko takšni ukrepi privedejo do »vakuuma oblasti« v Afganistanu. »V Kabulu jih zelo skrbi, ali jim bo uspelo teh 120.000 ljudi preusmeriti v produktiven del družbe ali pa se bodo priključili upornikom,« je republikanski kongresnik iz Virginije Rob Wittman prejšnji teden povedal na obrambnem odboru zveznega predstavniškega doma. »Ne vemo, kje se bomo znašli konec leta 2014. Lahko bomo sredi mirovnega procesa ali sredi državljanske vojne,« pravi analitik CSIS in svetovalec Pentagona Cordesman.
