Vse predsednikove zdravstvene napake

New York – V newyorških bolnišnicah počakajo, da se stemni, nato pa odvažajo žrtve koronavirusa v mrtvašnice. Groza epicentra ameriške epidemije in celotnih ZDA zaradi množice trupel v vrečah narašča, z njo pa tudi kritike oblasti. Predsednika ­Donalda Trumpa morda čaka še ena ­kongresna preiskava.

Republikanski vodja federalnih ZDA vse bolj poudarja pristojnosti zveznih držav v katastrofah, in res je guverner Kalifornije Gavin Newsom na izziv koronavirusa bolje odgovoril od newyorškega kolega Andrewa Cuoma in še bolje od župana velemesta New York Billa de Blasia. Vsi trije so demokrati, njihova kongresna prvaka Nancy Pelosi in Adam Schiff, ki sta predsednika poskusila razrešiti že zaradi ukrajinske afere, pa načrtujeta preiskave delovanja republikanske Bele hiše v sedanji zdravstveni krizi.

Številni predsednikovi medijski nastopi jim dajejo dovolj streliva. Ko so ZDA 21. januarja potrdile prvo okužbo s koronavirusom, je Trump v švicarskem Davosu miril, da bo vse v redu, da je to le ena oseba, ki je prišla iz Kitajske. Ko je 30. januarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila izredne razmere, je z obiskom v tovarni avtomobilskih delov blizu Detroita slavil podpis novega trgovinskega sporazuma s Kitajsko in zagotovil, da imajo ZDA s covidom-19 le malo težav.

Dan pozneje je resda močno omejil promet iz Kitajske, toda večino februarja še naprej izražal prepričanje, da bo virus oslabel in izginil, ko se bo otoplilo, ter naznanjal odlično ameriško pripravljenost.


 

»Silen uspeh«

Trump je nadaljeval predvolilna zborovanja po državi, čeprav je kongres zaprosil za dobro milijardo dolarjev za boj proti koronavirusu ter podpredsednika Mika Pencea zadolžil za vodstvo kriznega štaba Bele hiše. Konec februarja je omejil tudi promet z Italijo in Južno Korejo, a so se mu te prepovedi in poznejše, povezane z vso Evropo, očitne zdele zadosten ukrep. Še vedno malo obolelih Američanov je razglasil za »silen uspeh, večji, kot bi si lahko mislili«. Kongresne demokrate, ki so zahtevali odgovore administracije na zdravstveni izziv, je obtožil politizacije virusa in nove prevare po neuspelem procesu njegove razrešitve.

Senat ga je resda šele 5. februarja oprostil obtožb, a je Trump še v začetku marca primerjal koronavirus z gripo, ki je lani pokopala 27.000 Američanov, miril prebivalce in svoje ukrepanje razglašal za najboljše v zgodovini. Kmalu zatem, ko je WHO razglasila pandemijo, je tudi ameriški predsednik razglasil izredne razmere ter ukrepe za upočasnitev širjenja bolezni. Zaprl je meje s Kanado in Mehiko ter v reševanje krize vključil nacionalno gardo, a kot »vojni predsednik«, za kakršnega se je razglasil, še 24. marca izjavil, da bi rad položaj v državi normaliziral okrog velike noči. »Zdravilo ne sme biti (veliko) slabše od problema!« je tvitnil.



Zdaj tudi Donald Trump 240.000 smrtnih žrtev v ZDA vidi kot optimističen scenarij, podpisal je tudi gigantski dvobilijonski rešilni paket za prebivalce in gospodarstvo, ukrepi za omejitev širjenja bolezni pa po novem veljajo do konca aprila. V ZDA še vedno kronično primanjkuje vsega, od zaščitnih mask do respiratorjev, in medtem ko demokrati brusijo nože, v Beli hiši iščejo krivce in izgovore.

Trump je spomnil, da so številni mediji njegovo omejitev prometa s Kitajsko imenovali rasistično, ter napovedal odločne ukrepe za konec proizvodne odvisnosti od te države. Je bil tudi sam slep za vse razsežnosti krize zaradi velike želje po prodaji izdelkov ameriških kmetov in delavcev tej državi? Gospodarski uspehi so bili do izbruha krize Trumpov največji predvolilni adut.
 

Prikrivanje Kitajske?

Zdaj je podpredsednik Pence med razlogi za podcenjevanje števila žrtev poleg domačega centra za nadzor nad boleznimi, ki je tveganje za večino Američanov sredi januarja ocenil za nizko, omenil pomanjkljivo transparentnost Kitajske. Ta država je obvestila svet o epidemiji več tednov po izbruhu, če je verjeti pricurljanemu poročilu ameriških obveščevalnih služb Beli hiši, še vedno prikriva tudi resnično ­število okuženih in žrtev covida-19.

»Verjetno nepopolnim« kitajskim podatkom je koordinatorka Bele hiše Deborah Birx pripisala krivdo za sklepanje, da je epidemija podobna sarsu, ki je leta 2002 in 2003 prav tako prišel iz Kitajske. Ameriška strokovnjakinja je dejala, da so šele po dogajanju v Italiji in Španiji uvideli prave razsežnosti koronavirusa.