Vse razen sodišča bi bilo žongliranje

Zagreb - Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je o predlogu evropske komisije, da bi posredovala trojka na čelu s finskim nobelovim nagrajencem Marttijem Ahtisaarijem, včeraj dejal, da Ahtisaarijevo vlogo vidi le tako, da bi obe državi »poslal« na mednarodno sodno instanco. »Vse drugo bi bilo politično žongliranje, ki bi povzročilo več škode kakor koristi za prihodnost,« je dejal predsednik. Mesić se sicer v spor ne misli vključiti, saj nima »ne posebnega razloga ne načina«, razen stališča, da se spor preda mednarodnemu sodišču, kar bi lahko (pred Meddržavnim sodiščem v Haagu) enostransko naredila Hrvaška. Od našega dopisnika

Mesić je ob koncu prejšnjega tedna sicer presodil, da bo srečanje premierov Boruta Pahorja in Iva Sanaderja končalo brez posebnosti. To stališče je včeraj utemeljil z besedami, da obe strani ne bosta ponudili ničesar drugega kot to, kar sta doslej že zastopali. »Slovenija je vkopana s svojo argumentacijo in od nje ne odstopa, Hrvaška je vkopana s svojo argumentacijo in od te ne more odstopiti,« je dejal Mesić, zato je treba poiskati tretjega - sodno instanco. Zanj je sicer srečanje dobrodošlo, saj se bosta premiera pogovarjala. Tako se bo »položaj malo sprostil«, to pa bo dobro vplivalo tudi na državljane, saj se bo videlo, da se državni predstavniki vendarle pogovarjajo in iščejo pot. Kljub temu pa Mesić meni, da bi morali nerešeno vprašanje meje za nekaj časa odložiti, »na neki drug čas, to bi bilo morda najbolje«.

Hrvaški predsednik je prepričan, da referendum o Natu ne bo razpisan, da »ta akcija ne bo uspela«, saj računa na to, da se bodo »slovenski državljani vedli kakor kolektivni intelektualci, ki vedo, da zaostrovanje s sosednjo prijateljsko državo ne koristi nikomur«. In če referendum bo? »Preložili bomo članstvo. Nič posebnega se ne bo zgodilo,« je dejal Mesić, bo pa takšna politika Sloveniji nedvomno najbolj škodila, saj postaja neverdostojna v Evropi in drugje v svetu. O izjavi DZ je Mesić dejal, da je Slovenija v njej mejo »absolutno prejudicirala«, ko je bilo rečeno, da je Piranski zaliv slovenski. Bil bi absurd, je sklenil, če bi se hrvaški državljani in turisti na hrvaški strani zaliva šli kopat v slovensko morje.

Sanader: Argumente na mizo

Premier Ivo Sanader je včeraj, preden je odpotoval na srečanje s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, sprejel evropske poslance iz skupnega parlamentarnega odbora EU-RH, ki so v Zagrebu na dvodnevnem zasedanju. Sopredsednik odbora Pal Schmitt je dejal, da nerešeno vprašanje s Slovenijo ni evropsko, temveč dvostransko vprašanje, in da se v zgodovini širjenja EU in Nata še ni zgodilo, da bi ena država blokirala vstop prijateljske in sosednje države. Predlog, da spor reši mednarodno sodišče, je po Schmittovem mnenju korekten, s tem se je strinjal tudi Sanader in dejal, da bo storil vse, da se spor reši v Haagu. Pred srečanjem s Pahorjem je Sanader dejal, da ga bo zanimalo, kateri so razlogi, da je Slovenija blokirala enajst poglavij. »Iz 'prve roke' želim slišati slovenske argumente, s katerimi prekinjajo evropsko prakso in dvostranska vprašanja postavljajo kakor razlog blokade. Ne pričakujem rešitev krize, pričakujem pa argumente,« je dejal Sanader.

Peticije in deklaracije

Kakor smo poročali včeraj, vse več hrvaških strank uporablja spor in izjavo DZ za predvolilno kampanjo pred majskimi lokalnimi volitvami. Po istrski IDS in međimirski HDZ so se včeraj oglasili še pravaši (HSP), ki bodo pripravili peticijo, s katero bodo od vlade zahtevali, da takoj sproži spor pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Peticija se bo podpisovala na vseh sedežih županij po državi, v HSP pa poleg očitkov o prejudiciranju meje v izjavi DZ, sodijo, da ni mogoče več čakati in popuščati, saj se slovenska politika ne bo spremenila.

Na predlog varaždinskega župana Zvonimira Sabatija so včeraj voditelji šestih županij, ki mejijo na Slovenijo, podpisali deklaracijo, s katero so podprli državni vrh pri mirnem reševanju mejnega spora in naporih, da se spor prenese v Haag. Sloveniji so poslali sporočilo, da so še vedno pripravljeni na večje sodelovanje z mejnimi občinami in mesti ter da so za dobre sosedske odnose, vendar ne tako, da se ti kupujejo z ozemljem. Istrski župan Ivan Jakovčić je ponovil, da Piranski zaliv nikoli ni bil v celoti slovenski, da so štirje sporni zaselki hrvaški in da bodo to »nekateri v Ljubljani in Mariboru kmalu spoznali«.

Iz torkove tiskane izdaje Dela