Tiskane izdaje
Šolo trenutno obiskuje okoli 300 učenk, večina med njimi pa izhaja iz vojaških ali policijskih družin. Deklice v šolo sprejmejo pri enajstih letih, po pisanju hrvaškega časnika pa se vsa dekleta za šolanje odločijo prostovoljno in v svojih vsakodnevnih naporih tudi uživajo.
Deklice dan začnejo z marširanjem ob sedmi uri zjutraj, zaključijo pa ga s čiščenjem uniforme in orožja ob devetih zvečer. Poleg družboslovnih predmetov, tujih jezikov ter vojaške strategije in zgodovine, dekleta veliko časa preživijo tudi na terenu, kjer se spoznavajo z vsemi oblikami strelnega orožja.
Tako znajo že enajstletne deklice miže razstaviti in sestaviti puško kalašnikov, streljati s polavtomatsko pištolo makarov in metati ročne bombe. Enajstletna Natalija Grečišnikova je na primer zelo ponosna, ker zna razstaviti avtomatsko puško, obžaluje pa le, da je ta za njeno starost pretežka. »Vztrajno treniram, da bi se mi razvile mišice in bi lahko streljala samo z eno roko,« pravi.
Enajstletna Olja Oficerova pa sanja o tem, da bi postala agentka skrivne službe in se borila proti ruskim sovražnikom. »V času druge svetovne vojne nacisti niso pokazali nobene milosti do otrok, žensk in starejših, zato se danes učimo, da se kaj takega ne bi ponovilo,« pravi.
V šoli sicer vlada špartanski režim, saj šminkanje, civilna oblačila in zasebni predmeti niso dovoljeni.
