Tiskane izdaje
Stati mirno več ur na soncu. Ohranjati ravnotežje na eni nogi, drugo pa iztegniti in dvigniti skoraj do pravega kota. Mahati z bajonetom tik pred nosom, vaditi strog izraz na obrazu, in to vsak dan po 10 ur, ko mora vsak vojak pokazati, da je poln domoljubja in zelo vesel, da so ga izbrali za tako pomembno nalogo.
Medtem ko pripadniki severnokorejske Ljudske vojske prestajajo mučenje ponosa, kakor bi najbolje opisali mešanico fizičnega napora in čustvenega naboja, zaradi katere bodo jutri videti popolni, svet opazuje vse podrobnosti, povezane s predstavitvijo discipliniranih ljudi in zloščene kovine. To bo hkrati slikovito sporočilo Kim Džong Una, namenjeno predvsem Južni Koreji in ZDA, nato pa tudi vsem drugim državam, ki jih skrbijo razmere na Korejskem polotoku.
FOTO: Delo
Kaj slavijo?
Deveti september je dan republike in eden izmed najpomembnejših praznikov v Severni Koreji. Na ta dan pred natanko 70 leti so razglasili ustanovitev Demokratične ljudske republike Koreje (to je še vedno uradno ime te države) s Kim Il Sungom na premierskem položaju. Oče komunističnega ljudstva je ostal na položaju do leta 1972, ko so ga imenovali za predsednika, kar je ostal ne samo do smrti leta 1994, ampak »za vedno«. Njegov sin in naslednik na oblasti Kim Džong Il je opravljal naloge predsednika državne obrambne komisije, za njegovega vnuka in sedanjega vodjo Kim Džong Una pa so ustvarili položaj predsednika komisije za državne zadeve, saj nihče več ne more imeti naziva ustanovitelja države.
Vojaške parade so bile v Severni Koreji vedno pomembno sredstvo političnega sporazumevanja. Vedno je bilo pomembno, ali bo partijsko in vojaško vodstvo te države pokazalo balistične projektile, s katerimi grozi »imperialističnim sovražnikom«, in že po tem je bilo mogoče vedeti, ali je Kim (ne glede na to, kateri Kim je bil na oblasti) pripravljen na vojno ali na mir.
Celo dan pred začetkom zimskih olimpijskih iger v južnokorejskem Pjongčangu je vodja Kim Džong Un s terase marmornate palače opazoval novoletno parado ter s projektili hvasong 14 in 15 pošiljal izzivalno čestitko: »Vse moje igračke smo sestavili in preizkusili, zdaj jih lahko pospravim, da bodo postale del zgodovine, ali pa vam jih vržem na glavo. Sami se odločite!«
Jeseni bodo praznovali veliki jubilej v posebnih razmerah. Tri mesece po zgodovinskem srečanju severnokorejskega voditelja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter deset dni pred tretjim srečanjem Kim Džong Una z južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom bo vprašanje, ali se namerava Pjongjang res denuklearizirati, viselo nad vsem, kar bomo videli jutri.
Nedvomno so vsi pod velikim pritiskom. Trump zato, ker se je sploh sestal s Kimom, preden je bil ta pripravljen izročiti atomsko bombo. Kim zato, ker je sploh obljubil denuklearizacijo, preden so Američani zagotovili varnost režimu v Pjongjangu. Mun zato, ker mu doma (predvsem na gospodarskem področju) nič ne gre dobro od rok in ga podpira samo še 49 odstotkov ljudi. In celo kitajski predsednik Xi Jinping, ker mu Trump grozi s trgovinsko vojno pa tudi z vsemi drugimi vojnami, zato se Xiju Pjongjang zdi točka, na kateri bi nevarna iskra lahko zanetila nezaželen požar. Vsi namreč potrebujejo parado, da bi kaj izvedeli o svoji usodi.
Dobra novica
Pomembneje je vedeti, koga ne bo na proslavo. Sprva je bilo slišati veliko ugibanj o tem, da bi Xi Jinping lahko bil glavni gost Kim Džong Una na trgu, ki so ga poimenovali po njegovem dedu Kim Il Sungu, vendar se je kitajski predsednik odločil poslati predstavnika Li Zhanshuja, predsednika najvišjega zakonodajnega organa in tretjega človeka v partijski hierarhiji. Severnokorejski vodja je letos med prvim obiskom v Pekingu povabil Xija, naj obišče Pjongjang, toda tokrat je prav to, da se Xi ne bo udeležil vojaške parade, dobra novica za mir na Korejskem polotoku.
Če bi Xi stal ob Kimu, medtem ko bi pod njima slovesno korakalo nekaj tisoč vojakov, bi to pomenilo, da je Kitajska pripravljena podpirati Severno Korejo, tudi če ta nasprotuje razoroževanju. Trump bi to razumel kot neposredno izzivanje. Tako bo parada dogodek, s katerim bo severnokorejski vodja lahko še enkrat sporočil, da si na svojem polotoku res želi samo miru.
