Tiskane izdaje
Bruselj - Prizadevanja za popolno in stalno odpravo smrtne kazni po vsem svetu je treba okrepiti, saj to kazen dandanes izvaja še vse preveč držav, med njimi tudi ZDA in Japonska.
To je v Evropskem parlamentu v Bruslju poudarila komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner v razpravi o italijanskem predlogu za splošni moratorij za smrtno kazen z namenom popolne odprave po vsem svetu. Italijanska pobuda sicer predvideva vložitev predloga resolucije o tem na naslednjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.
Razpravo o smrtni kazni sta konec lanskega leta vnovič razvnela dva dogodka: usmrtitev nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina in njegovih dveh soobtožencev ter odločitev libijskega sodišča za smrtno obsodbo bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ker naj bi več sto otrok namerno okužili z virusom HIV.
Usmrtitev Sadama je celo zvišala število zagovornikov smrtne kazni, ob čemer je treba opozoriti, da vsi obsojeni na smrt "niso tako slabi kot Sadam" in da so "nekateri celo nedolžni". Nasprotovanje smrtni kazni je "zmaga človečnosti nad samo seboj", je poudarila komisarka.
Prizadevanja za odpravo smrtne kazni je treba okrepiti, saj pozivi k aboliciji vse prepogosto "naletijo na gluha ušesa". "Boj proti smrtni kazni še zdaleč ni dobljen," pa je opozoril predstavnik nemškega predsedstva EU.
Italijanska pobuda je dobrodošla, vendar je po komisarkinem mnenju treba poudariti, da "moratorij ni nikakršna panaceja" in da je "večplasten proces". Ferrero-Waldnerjeva je opozorila tudi na pazljivost pri umeščanju tega vprašanja na dnevni red Generalne skupščine ZN. "Najpomembneje je zagotoviti pozitiven rezultat in preprečiti dvoumnega," je poudarila.
Dosedanja prizadevanja EU za ukrepanje v okviru ZN za odpravo smrtne kazni so bila neuspešna. Mednarodna skupnost je namreč v odnosu do smrtne kazni razdeljena, po podatkih na spletnih straneh Evropskega parlamenta bi jo lahko razdelili na štiri skupine.
V prvi je 88 držav, ki so to obliko kazni odpravile. Enajst držav jo predvideva za "posebne" primere, na primer kršitve v okviru vojnega prava. V tretji skupini je 29 držav, tudi Maroko in Alžirija, ki kazen ohranjajo, vendar je niso izvedle že več kot deset let.
V zadnji skupini pa je po podatkih parlamenta 69 držav ali ozemelj, kjer smrtno kazen izvajajo. Med njimi so tudi ZDA, Kitajska, Savdska Arabija in Afganistan. ZDA in Kitajska sta sicer poleg Francije, Velike Britanije in Rusije stalni članici Varnostnega sveta ZN.
Evropski parlament bo o predlogu skupne resolucije glasoval v četrtek.
