Tiskane izdaje
New York – Protest proti ogromni moči in vplivu finančne industrije ter čedalje večji neenakosti v ameriški družbi, ki ga je pred tremi tedni začela peščica demonstrantov pred razvpito manhattansko srčiko globalnega finančnega sistema na Wall Streetu, se je razširil tudi po drugih ameriških mestih.
V soboto so morali zapreti najbolj obiskani muzej v prestolnici, washingtonski letalsko-vesoljski Air and Space Museum, ker ga je hotelo zasesti približno 200 demonstrantov. Jeza proti finančnim korporacijam, ki so povzročile sedanjo globalno krizo in se iz nje z davkoplačevalsko pomočjo same izvlekle, medtem ko se ljudstvo še vedno spoprijema z veliko brezposelnostjo, se širi prek novih družbenih medijev, konec tega tedna pa napovedujejo podobne demonstracije in »okupacije« po vsem svetu.
Jedro protesta v New Yorku je na zelenici med novim spominskim središčem, ki stoji na mestu nekdanjih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, in uličico, kjer domujejo glavne ameriške in globalne finančne ustanove. Ime Wall Street, ki pooseblja sodobni finančni korporativizem, je v zadnjih treh tednih, odkar se je nekaj sto protestnikov utaborilo v bližnjem parku Zuccotti, dobilo tudi dobesedni pomen. Policija je vso četrt obdala z železnimi ograjami, ki preprečujejo dostop protestnikom in turistom.
Protesti so bili doslej mirni. Pretirana grobost policije, ki si je dve soboti zapored izbrala za obračun z demonstranti, pa je le pritegnila pozornost množičnih medijev, ki so demonstracije sprva ignorirali. Še pred začetkom demonstracij je newyorški župan Michael Bloomberg izjavil, da imajo ljudje pravico protestirati in da jim bodo oblasti našle prostor, kjer bodo lahko to počeli. A gibanje Okupirajmo Wall Street ima srečo, da se je utaborilo v zasebnem parku, sicer bi jih policija že pregnala, pravi Christopher Dunn iz newyorške Zveze za državljanske svoboščine. V San Franciscu so v četrtek pripadniki specialnih policijskih enot temeljito »očistili« javni park pred tamkajšnjo podružnico ameriške centralne banke, ki ga je »okupiralo« nekaj sto protestnikov.
V soboto tudi v Ljubljani
Korporativni mediji in visoka politika sprva niso hoteli opaziti protestov, ki so se zadnje dni razširili tudi po ducatu večjih ameriških mest, v soboto pa se bodo Američanom pridružili protestniki v najmanj 25 mestih po vsem svetu: od Hongkonga in Buenos Airesa do Dublina, Madrida in Ljubljane.
Demonstrante so podprli levičarski intelektualci od režiserja Michaela Moora in pisateljice Naomi Klein do slovenskega filozofa Slavoja Žižka, ki je prišel pozdravit demonstrante. Najbolj priljubljeno geslo protestnikov je postalo »Mi smo 99 odstotkov«, ki govori o tem, da je v ameriški družbi en odstotek najpremožnejših bogatejši od 60 odstotkov ljudi na repu premoženjske lestvice.
»Preveč ljudi je brez dela. Imamo izjemno nesorazmerno porazdelitev prihodka. Zato imamo tudi zelo zafrustrirane ljudi. Povsem razumem njihovo frustracijo,« so demonstranti pred dnevi dobili nepričakovano podporo od guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernankeja. Skoraj iste besede je na zadnji tiskovni konferenci uporabil ameriški predsednik Barack Obama. Po njegovem mnenju protesti izražajo med ljudstvom razširjene frustracije nad delovanjem finančnega sistema, v katerem se nekateri še vedno bojujejo proti pravilom, ki bi omejila špekulacije, zaradi katerih je nastala zadnja kriza.
Razočarani nad Obamo
A predsednik, ki je dobil v zgodovini ameriških predsedniških volitev daleč največ sponzorskega denarja z Wall Streeta, je brž dodal: »Naj ponovim to, kar sem že večkrat povedal in bom še naprej ponavljal: če hočemo rasti, moramo imeti močan in učinkovit finančni sektor.« Protestniki so razočarani nad Obamo, ker je preblag do finančnih ustanov, pravi neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders. Po njegovih besedah so takšne demonstracije v državi, kjer ima šest največjih finančnih ustanov (Bank of America, J. P. Morgan Chase, Citigroup, Wells Fargo, Goldman Sachs in Morgan Stanley) v rokah več kot 60 odstotkov BDP, upravičene.
