Tiskane izdaje
Republikanski predsednik ZDA je te dni med opcijami, ki jih ima na voljo na Bližnjem vzhodu, omenjal »krute stvari«, a je tudi izpraševal izkupiček prejšnjih vojn. Opazovalce je zanimalo, ali bo Teheran v tem videl znamenje ameriške šibkosti ter nadaljeval izzivanje varnostnega dežnika ZDA na energetsko in strateško pomembnem območju. Republikanski voditelj je že prej poudarjal novo energetsko neodvisnost svoje države ter predajal pobudo Savdski Arabiji, ki so jo v soboto zadeli presenetljivo uničujoči napadi na naftna polja in naprave državne družbe Aramco.
Konec varnosti za puščavsko kraljevino
Polovica savdske proizvodnje nafte je bila v trenutku onesposobljena, in čeprav škodo hitro popravljajo, je za puščavsko kraljevino konec občutka relativne varnosti. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je na obisku v Riadu izjavil, da ima Savdska Arabija pravico do samoobrambe in da ji bodo ZDA pri tem pomagale. Državni sekretar je označil napade za vojno dejanje, vse opcije je pustil odprte tudi Riad. Savdski veleposlanik v Nemčiji, princ Faisal bin Farhan al Savd, je izjavil, da vojaški napadi niso izključeni, a je treba takšne korake dobro premisliti. Savdsko ministrstvo za obrambo je v sredo predstavilo na kraju napada najdene ostanke dronov in manevrirnih raket, ki po njihovem dokazujejo, da je kriv Teheran. Takoj po napadu so prevzeli odgovornost iranski zavezniki, šiitski uporniki iz Jemna.
Trump je za zdaj poostril gospodarske sankcije proti Iranu, ki zanika obtožbe. Po besedah predsednika Hasana Rohanija je napad opozorilo Savdski Arabiji, naj se preneha vojaško vmešavati v Jemnu, potem ko so tamkajšnji šiitski hutiji z droni in manevrirnimi raketami napadali to državo. A večina vojaških strokovnjakov – med njimi tudi francoski – meni, da je domet tokratnega napada prevelik za jemenske upornike. V Washingtonu domnevajo, da je napad izviral iz iranskega vojaškega oporišča blizu meje z Irakom ali da so napadalci iranski šiitski zavezniki v tej državi.
Iran je v primeru savdske ali ameriške vojaške akcije zagrozil z izbruhom vojne na tem območju, po besedah zunanjega ministra Zarifa so se pripravljeni bojevati do zadnjega ameriškega vojaka. Poudarili so tudi, da bi se vrnili za pogajalsko mizo, če bodo ZDA spoštovale leta 2015 sklenjen jedrski sporazum, od katerega je Trump odstopil lani. Vse oči bodo prihodnji teden uprte v New York, kamor bo prišel tudi iranski predsednik, medtem pa ameriški državni sekretar Pompeo sestavlja koalicijo držav za varovanje srednje- in bližnjevzhodnih plovnih poti. Iran je poleti blizu Hormuške ožine že zajel tankerje in sestrelil ameriški vojaški dron. Savdski Arabiji, Bahrajnu, Avstraliji in Veliki Britaniji se pri tem pridružujejo Združeni arabski emirati, druga postaja tokratne Pompeove turneje.
Obsodbe ameriške zunanje politike
Predsednikov prejšnji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je po poročanju Politica v zasebnih krogih ostro obsodil sedanjo ameriško zunanjo politiko in med drugim izjavil, da sedanjega napada na savdsko naftno industrijo ne bi bilo, če bi kaznovali Iran zaradi sestrelitve ameriškega drona. Napad je v zadnjem trenutku preklical Trump, v Washingtonu pa je v središču pozornosti Boltonov naslednik Robert O'Brien, doslej vrhovni pogajalec State Departmenta za talce. Tudi on ni videti ravno zunanjepolitična ovčka, saj je v preteklosti svaril pred politiko popuščanja prejšnjega predsednika Baracka Obame do Rusije in Kitajske, jedrski sporazum z Iranom demokratskega voditelja pa primerjal z münchenskim sporazumom z Adolfom Hitlerjem iz leta 1938. Zagovarjal je ameriško vodenje svobodnega sveta pod republikanskim predsednikom Ronaldom Reaganom ter zagotavljanje miru s pomočjo krepitve ameriške moči.
