Washington ohranja majav red pod Hindukušem

New York – Nedavni bombni napad na tržnico v vzhodni pokrajini Paktika je bil krvav tudi za kruta merila Afganistana. Menda je umrlo 89 ljudi, pokol pa je del vse bolj nemirnih razmer pred letošnjim umikom mednarodnih sil. Država je hkrati sredi silovite politične krize zaradi nejasnih izidov volitev, sporazum, ki ga je pred kratkim dosegel ameriški zunanji minister John Kerry, pa naj bi bil na majavih nogah.

Pokol v mestu Urgon je še toliko bolj tragičen, ker zanj ni bilo nikakršnega razloga, talibski uporniki trdijo, da vanj niso vpleteni, in so ga celo obsodili. V bližini mesta naj bi delovali pripadniki plemensko-vojaškega omrežja Hakani, ki so se v Afganistan umaknili po ofenzivi pakistanskih sil v bližnjem Severnem Vaziristanu. Združeni narodi menijo, da je napadalec v vozilu predčasno sprožil bombo, ker ga je ustavila policija. Posledice so bile na natrpani tržnici katastrofalne.

Po podatkih ZN je pred načrtovanim umikom mednarodnih sil do konca leta število civilnih žrtev vse večje. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v vojnih incidentih ubitih ali poškodovanih 24 odstotkov več prebivalcev v primerjavi z letom poprej. Pri tem je med žrtvami čedalje več otrok, Združeni narodi pa odgovornost za tri četrtine vseh nezgod pripisujejo talibom. Ob povečevanju nasilja je država zdrsnila v hudo politično krizo, saj nesoglasja pri preštevanju glasov po predsedniških volitvah grozijo z novo plemensko delitvijo in izbruhom še hujše državljanske vojne.

Zahod je dolgo ob strani spremljal vretje med taboroma obeh predsedniških kandidatov, nekdanjega zunanjega ministra Abdulaha Abdulaha in nekdanjega finančnega ministra Ašrafa Ganija (tega podpira tudi sedanji predsednik Hamid Karzaj), ko je prvi po drugem krogu državno volilno komisijo obtožil prevare. Po poročanju New York Timesa naj bi njemu naklonjeni guvernerji načrtovali naskok na predsedniško palačo, a naj bi predsednik ZDA Barack Obama pred dnevi poklical Abdulaha in ga posvaril pred prenagljenimi odločitvami.

Zunanji minister John Kerry je prejšnjo soboto v Kabulu po dvanajsturnih pogajanjih razglasil, da so dosegli sporazum o ponovnem štetju in preverjanju dobrih osmih milijonov glasovnic ter o sestavi vlade narodne enotnosti po razglasitvi rezultatov. V njo naj bi tabor poraženca za dve leti imenoval izvršnega vodjo, nato pa naj bi poleg predsednika države ponovno uvedli položaj premiera in politični sistem, ki je nastal pod močnim ameriškim vplivom, iz predsedniškega preoblikovali v parlamentarnega.

Sporazum se je zdel redek uspeh ameriške zunanje politike po vrsti polomov, toda Washington ima v Kabulu močan vpliv ne samo zaradi 32.000 svojih vojakov v državi, pač pa tudi zaradi milijarde dolarjev vredne pomoči, ki vzdržuje varnostne sile, gospodarstvo in politično elito. Obama je tako med svojim klicem obeh kandidatov jasno poudaril, da bi uporaba nasilja ali neustavnih posegov takoj zaprla radodarno ameriško pipo.

Toda že v ponedeljek se je zataknilo pri ponovnem štetju glasov. V taboru Abdulaha zahtevajo, da glasovnice v drugo pregleda mednarodna komisija, zagovorniki Ganija pa trdijo, da lahko po zakonu glasovnice prešteva le volilna komisija, Združeni narodi pa samo opazujejo njeno delo. Kljub majanju sporazuma v ameriškem zunanjem ministrstvu za zdaj neuradno trdijo, da ta ni ogrožen.

Vse bliže je tudi umik večine tujih vojakov. Predsednik Obama je konec maja napovedal, da jih bodo v državi pustili okoli 9800, do konca 2016 pa jih bodo povsem umaknili. Ameriški obveščevalci so sprva podprli takšno odločitev, toda po poročanju vplivnega spletnega časnika Daily Beast naj bi zdaj iz obveščevalnih in vojaških krogov prihajala opozorila, da to lahko povzroči podoben razplet, kot smo mu priča v Iraku.

Vzpon skrajne organizacije Islamska država (prej znana kot ISIL – Islamska država Iraka in Levanta) ter širjenje kriznih žarišč v Siriji, Iraku in Severni Afriki je povzročil pretakanje sredstev za boj proti terorizmu iz Afganistana in Pakistana. To pa pomeni, da so zastali tudi načrti za slabljenje jedra Al Kaide v tem delu sveta, kar naj bi Američanom omogočilo popoln umik iz Afganistana. Zato si tako vojska kakor tudi Osrednja obveščevalna agencija (Cia) želita ohraniti dovolj veliko stalno navzočnost posebnih enot, ki naj bi bdele nad Al Kaido.

General John Campbell, namestnik poveljnika generalštaba, je prejšnji teden na zaslišanju v senatu dejal, da afganistanske varnostne sile še zdaleč niso dovolj usposobljene za boj proti terorizmu, zato ga ameriški umik skrbi, saj bi lahko povzročil ponovno krepitev Al Kaide. Nekdanji poveljnik Natovih sil v Afganistanu general David Barno pa je opozoril, da so alternativne metode boja proti skrajnežem, kot so napadi nanje iz tujine in svetovanje lokalnim varnostnim silam, premalo učinkovite, zato se Bela hiša ne bi smela zanašati nanje.