Welbyju pri smrti pomagal zdravnik

Rim - Italijanskemu bolniku Piergiorgiu Welbyju, ki je bolehal za neozdravljivo mišično distrofijo in si je zato prizadeval dobiti dovoljenje, da bi mu odklopili naprave, ki so ga ohranjale pri življenju, je pri smrti pomagal zdravnik. Anestezist Mario Riicio je danes dejanje priznal, povedal pa je tudi, da je Welbyja, preden je izklopil njegov respirator, v skladu z njegovimi željami omamil.

"V zadnjih tednih sem bil v stiku z (voditeljem italijanske radikalne stranke) Marcom Capattom, ki me je vprašal, če bi bil pripravljen uresničiti željo Pieriorgia Welbyja. Ker tako kot Welby zagovarjam pravico pacienta, da odkloni zdravstveno oskrbo, ki je v Italiji absolutno priznana in široko uveljavljena, nisem videl ovire in sem dejal, da sem na voljo," je na novinarski konferenci pojasnil Riicio.

Italijanski radikalci so v zadnjih tednih, ko se je v javnosti razplamtela razprava o evtanaziji, odločno zagovarjali pravico bolnika, da odloči o svoji smrti, oziroma, da zavrne bolniško oskrbo.

Ker je v Italiji evtanazija prepovedana, Riiciju grozi 15-letna zaporna kazen.

Welby s pismom pridsedniku Napolitanu

Welby je sicer v pretežno katoliški Italiji septembra s pismom italijanskemu predsedniku Georgiu Napolitanu zbudil burno javno razpravo o pravici do evtanazije.

Predsednika je bolnik prosil, naj mu vendarle priznajo vsaj pravico do samomora, sicer pa se je zaman boril, da bi mu izklopili naprave, ki so ga ohranjale pri življenju. CSS je tako v sicer neobvezujočem mnenju na zahtevo italijanskega ministrstva za zdravstvo ocenil, da odklop v Welbyjevem primeru ne bi bil primeren, češ da mu ne bi sledila neposredna smrt.

Tožilstvo v Rimu je v torek sicer kritiziralo tudi odločitev sodišča, ki je v soboto zavrnilo Welbyjevo prošnjo za prekinitev pomoči. Pri tem je tožilstvo poudarilo, da bolnik lahko zaprosi za prekinitev pomoči, a pravice ne podeljuje sodišče. Ministrica za zdravstvo Livia Turco pa je v soboto poudarila, da se morajo v Italiji dogovoriti o tem, kaj predstavlja umetno ohranjanje življenja.

Welby je bil zadnja tri desetletja priklenjen na invalidski voziček, zadnje mesece pa ni več mogel vstati s postelje. Zdravniki so ga zadnjih pet mesecev pri življenju ohranjali z umetnim dihanjem in hranjenjem.

Različni odzivi italijanskih strank

Poslanec majhne, a vplivne italijanske stranke, Krščansko-demokratske stranke Luca Volonte je danes smrt Welbyja označil za umor in dejal, da storilci ne smejo ostati nekaznovani. Dodal je, da je šlo pri Welbyjevi smrti za "nasilno, škandalozno in izkoriščevalsko dejanje" združenja v podporo evtanaziji Luca Coscioni in Radikalne stranke, ki sta podprla Welbyjevo željo po smrti.

Član desničarskega Nacionalnega zavezništva Ignazzo La Russa je prav tako kritiziral radikalce, ki so po njegovem na barbarski način izkoristili Welbyjev primer. "Če želiš razpravo v parlamentu, jo lahko zahtevaš na drugačen način," je dejal.

Marina Sereni, članica stranke Oljka premiera Romana Prodija, pa je izrazila obžalovanje, ker jim primera ni uspelo rešiti z veljavno zakonodajo.


Pravica bolnika do smrti že večkrat burila duhove

Evtanazija je v večini držav prepovedana, pod določenimi pogoji je dovoljena le na Nizozemskem in v Belgiji. Znanih je več primerov evtanazije, ki so sprožili glasne polemike.

V ZDA je bil razvpit primer Terri Schiavo, ki je bila v komi 15 let. Umrla je 31. marca 2005 po dveh tednih brez hrane. Njen mož Michael Schiavo je zahteval, da jo odklopijo z naprav, ki so jo vzdrževale pri življenju, medtem ko so njeni starši vztrajali pri nasprotnem. Sodni spor se je vlekel sedem let, na koncu pa je zmagal Michael Schiavo.

Leta 1998 so v Španiji v bolniški postelji našli truplo Ramona Sampedra, ki je bil zastrupljen s cianidom. Sampedro, ki je bil po nesreči leta 1968 tetraplegik, je več let zahteval pravico do evtanazije, vendar je v Španiji za pomoč pri samomoru zagrožena desetletna zaporna kazen. Sampedro je svoj samomor pripravil tako, da je razbremenil krivde enajst ljudi, ki so mu pomagali umreti.

V Franciji je leta 2003 22-letni Vincent Humbert umrl s pomočjo matere in zdravnika. Mladenič je bil po prometni nesreči tetraplegik, nem in skoraj povsem gluh, a je ohranil svoje intelektualne sposobnosti. Nase je opozoril septembra 2002 s prošnjo, naslovljeno na predsednika Jacquesa Chiraca, naj mu dovoli umreti. Chirac mu je odgovoril, da mu ne more ustreči. Sodni postopek proti materi in zdravniku je bil februarja letos zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen.