WHO v svoja priporočila vključila tudi cepljenje proti hpv

Malmö - Vsako leto po svetu zabeležijo okoli 510.000 novih primerov raka materničnega vratu, ki ga v velikem deležu povzroča prav okužba s humanim papiloma virusom (hpv). Letno zaradi rakov, ki jih povzroči okužba s hpv, umre več kot 273.000 oseb, zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na mednarodni konferenci o papilomavirusih, ki te dni poteka v švedskem Malmu, podprla cepljenje proti hpv in ga vključila v svoja priporočila.

Virus hpv je povzročitelj številnih oblik raka - poleg raka materničnega vratu tudi raka zunanjega spolovila pri ženskah in moških, raka nožnice ter rakov v ustni votlini. Z virusom hpv se lahko okužijo tako ženske kot moški, pri obojih dolgotrajna okužba povzroči raka.

Samo v Evropi se vsaj enkrat v življenju z virusom hpv okuži 10 odstotkov žensk, svetovno povprečje znaša 11,4 odstotka žensk, a se ta delež od celine do celine zelo razlikuje. V Afriki se na primer z virusom hpv vsaj enkrat v življenju okuži kar 18,8 odstotka žensk.

Največ ljudi se okuži s hpv virusoma 16 in 18, ki skupaj povzročata kar 70 odstotkov vseh rakov materničnega vratu, je navedel vodja raziskovalnega programa epidemiologije raka pri Inštitutu za onkologijo v Barceloni Xavier Bosch.

Kot je pojasnil, je najpogostejših tipov virusa hpv pri bolnicah z rakom materničnega vratu osem: poleg virusa tipa 16 in 18 še virusa tipa 45 (povzročitelj 7,4 odstotka vseh rakov materničnega vratu) in 31 (povzročitelj 2,9 odstotka vseh rakov materničnega vratu) ter virusi tipov 33, 52, 58 in 39.

Bosch je v svoji predstavitvi na papiloma konferenci v Malmu poudaril, da bodo za zajezitev te statistike potrebna cepiva, ki bodo pokrila velik delež prebivalstva. Vodja raziskav raka na univerzi v britanskem Manchestru Peter Stern je ob tem opozoril, da je okužba s hpv tihi dogodek v telesu, ki nima zunanjih opozorilnih znakov.

Profesor ginekološke onkologije na manchesterski univerzi Henry Kitchener pa je predstavil prve rezultate programa cepljenja osnovnošolskih deklic, ki v Veliki Britaniji poteka od septembra 2008. Do konca februarja letos so cepili že skoraj 308.000 12- in 13-letnic ter 322.000 17- in 18-letnic. Kitchener je ocenil, da je cepljenje v okviru šolskih pregledov najbolj učinkovito, saj doseže zelo široko populacijo.

Ob tem je poudaril, da cepljenje proti hpv svojih učinkov ne pokaže takoj, ampak bodo ti vidni na daljši rok, ko bodo današnje osnovnošolke kot odrasle ženske vstopile v programe presejanja raka materničnega vratu. Tako bodo prve rezultate doslej opravljenih cepljenj v presejalnih programih zabeležili šele v roku okoli 10 let, učinek na zmanjšanje števila smrti zaradi raka materničnega vratu pa naj bi se pokazal šele čez kakšnih 20 let.

Ob visokem deležu cepljenih deklic bi lahko preprečili kar 80 odstotkov predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, cepljenje pa bo vplivalo tudi na pojavnost drugih oblik raka, povezanih z okužbo s hpv, je izpostavil Kitchener. Poleg tega se bo zmanjšalo tudi število nenormalnih citoloških izvidov in opravljenih diagnostičnih posegov, kar bo pomenilo tudi manjše breme za ženske, saj stres zaradi nenormalnega citološkega izvida ali na primer kolposkopije ni zanemarljiv.

Kot zagotavljajo strokovnjaki, so stranski učinki zaradi cepljenja minimalni in večinoma mili. Specialistka ginekologije z ljubljanskega Onkološkega inštituta Marjetka Uršič Vrščaj je ob robu konference v Malmu poudarila, da so v raziskavi ameriške javne agencije za nadzor in preprečevanje bolezni CDC v ZDA od leta 2006 do konca 2008 spremljali učinke cepljenja pri razdeljenih 23 milijonih odmerkov cepiva. V 0,05 odstotkih teh cepljenj so poročali o stranskih učinkih, v veliki večini - 95 odstotkih, pa je šlo za lažje stranske učinke.