Wikileaks proti tajnim trgovinskim pravilom

Ljubljana – Pred dvema tednoma sta minili dve leti, odkar je najbolj znani predstavnik skupnosti wikileaks Julian Assange zaprt v londonskem veleposlaništvu Ekvadorja. Za drugo obletnico pa je nekoliko pozabljena organizacija objavila nov skrivni dokument in razkrila vsebino novega mednarodnega trgovinskega sporazuma TISA.

Sodelavci wikileaksa so v spremnem komentarju zapisali, da se o sporazumu pogaja petdeset držav, pri čemer so najbolj aktivne ZDA in EU (na seznamu so našteli tudi Slovenijo). Srečanja so bila tajna in pogajalke so se obvezale, da bo ostala vsebina sporazuma skrita še pet let po njegovi uveljavitvi.

Zakaj takšna skrivnostnost? Pravni svetovalci wikileaksa so ugotovili, da se za zapletenim pravniškim jezikom skrivajo nekateri zelo radikalni in zavezujoči ukrepi za deregulacijo finančnega sektorja ter privatizacijo javnih dobrin in storitev. Podpisnice TISA ne bi smele sprejeti nikakršnega zakona za omejevanje prostega pretoka kapitala in delovne sile, tudi če bi se hotela država na ta način ubraniti pred finančno krizo. Prav tako bi bili prepovedani ukrepi za strožji nadzor nad špekulativnimi in tveganimi finančnimi mehanizmi, ki so povzročili zadnjo globalno finančno krizo.

V nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung so opozorili, da v sporazumu ni predvidena samo prepoved regulacije finančnega sektorja, ampak podpisnice ne bi smele več omejevati prostega pretoka elektronskih podatkov – denimo prepovedati izvoza podatkov v ZDA ali zahtevati strožjih pravil za varstvo podatkov. Predstavniki sindikalnega združenja delavcev v javnem sektorju Public Service International (PSI), kjer so med prvimi objavili novico o skrivnih pogajanjih, pa so prepričani, da pomeni TISA nov napad na javni sektor.

Sporazum TISA je formalno namenjen »spodbujanju in izboljšanju storitev«, kar za ZDA, Svetovno trgovinsko organizacijo in korporativne lobije pomeni samo eno: popolno privatizacijo javnega sektorja in dobrin. Drugače si namreč ni mogoče razlagati zahteve, da podpisnice ne bodo veš smele na noben način zaščititi tradicionalnih javnih storitev in s tem ohranjati »državnih monopolov«– energetike, pokojninskih skladov, javnega prevoza, distribucije vode in ostalih.

Medijem doslej ni uspelo pridobiti skoraj nikakršnih uradnih informacij o sporazumu in pogajanjih, le na spletnih straneh evropske komisije je mogoče najti samo zelo tehničen opis dokumenta. Neuradno smo izvedeli le, da so za TISA pristojni uradniki, ki so pred tremi leti podpisali prav tako sporen trgovinski sporazum ACTA, ki zaradi protestov javnosti pozneje ni bil uveljavljen.

Pogajanja niso javna

Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da gre za pogajanja o »ambicioznem storitvenem sporazumu«. Sporazum predvideva vključitev vseh sektorjev in načinov ponudbe storitev, vsaka država pogajalka pa bo imela možnost, da sama določi, kateri svoj storitveni sektor bo odprla tujim ponudnikom storitev in koliko. »Tako kot vsa preostala pogajanja o trgovinskih sporazumih tudi pogajanja o sporazumu o prosti trgovini niso javna, dokumenti pa so dostopni le državam udeleženkam pogajanj,« dodajajo na gospodarskem ministrstvu.