Wulffov boj vsaj za dobro ime

Berlin – Prvič v zgodovini sodobne Nemčije bo moral nekdanji predsednik pred sodišče. Če se februarja lani odstopljeni Christian Wulff ne bo v zadnjem trenutku odločil za poravnavo, se bo novembra nadaljevalo javno pranje njegovega umazanega perila.

Nekoč najmlajši predsednik v zgodovini sodobne Nemčije je že izgubil najvišji politični položaj v državi in še svojo družino, saj drugi zakon z veliko mlajšo nekdanjo prvo damo Bettino ni zdržal škandala zaradi domnevnih pretesnih stikov s prijateljskimi poslovneži. Kljub temu ali prav zato pa je 54-letni krščanski demokrat spomladi zavrnil ponudbo tožilstva za plačilo kazni v višini dvajset tisoč evrov, s čimer bi se izognil procesu, a priznal krivdo.

Očitno bi nekdanji predsednik rad tudi pred roko pravice opral svoje dobro ime, če ga je še kaj ostalo po obtožbah, da je kot ministrski predsednik Spodnje Saške sprejemal finančne in druge usluge od prijateljskih poslovnežev ter potem posredoval za njihove koristi. Skupaj z njim bo na hannovrskem sodišču nastopil filmski producent David Groenewold, ki mu očitajo, da je leta 2008 med Oktoberfestom zakoncema Wulff doplačal bivanje v luksuznem münchenskem hotelu. Vsota, zaradi katere je sodišče že rezerviralo osem tednov obravnav, je z manj kot osemsto evri na prvi pogled smešno majhna, kmalu po veseljačenju pa je Wulff pisal Siemensovemu direktorju in ga prosil za podporo producentovemu filmu.

Sodišče ne misli, da je bilo to podkupovanje, ampak sprejemanje in dajanje neupravičenih koristi, zavrnili so tudi vrsto drugih očitkov, zato nekdanji nemški predsednik upa, da bodo padle tudi te obtožbe. Na tapeti pa bo spet vse Wulffovo življenje, in četudi morda ne bo spoznan za krivega, se bo pred očmi javnosti kot slaba opereta vrtelo njegovo življenje z mlajšo in svojeglavo soprogo, ki jo je imel za veliko ljubezen svojega življenja, a si je po njegovem političnem padcu hitro poiskala novo življenje. Pričakovati je, da bo sodišče seciralo njune dopuste na Syltu in Capriju ter odnose s prijatelji, poslovnimi partnerji in nekdanjimi sodelavci. Politik, ki si je denar za nakup hiše sposodil pri prijateljskem poslovnežu, pa je zagotovo vsaj žrtev svoje slabe presoje.

Vsekakor bo zato ostal slab vtis, če bo spoznan za krivega, pa lahko nekdanji nemški predsednik dobi do tri leta zaporne kazni. Njegova žalostna usoda pa je v sodobnih demokracijah lahko že zdaj opozorilo vsem politikom, ki mislijo, da so si s pridobitvijo trenutne politične moči odprli vrata v samopostrežbo vpliva in konkretnih koristi. Christian in Bettina Wulff sta mislila, da predstavljata mlado, elegantno in samozavestno Nemčijo ter jima je zato dovoljeno malo več kot drugim, njun padec na trda tla pa je bil mučen in ga še vedno ni konec.