Tiskane izdaje
Zagreb - Od leta 1990 se je na hrvaških policijskih seznamih pogrešanih znašlo že več kot 21.000 ljudi, od teh jih je dobra desetina v evidencah pod rubriko »nerešeno«. Tukajšnje notranje ministrstvo je, da bi številko še zmanjšalo, na spletni strani www.nestali.hr objavilo projekt Neno, nacionalno evidenco pogrešanih. Za zdaj je v njej 84 profilov iskanih, med njimi tudi trenutno najbolj iskano hrvaško dekle Antonija Bilić, ki jo je domnevno ugrabil in ubil prevoznik Dragan Paravinja.
Bilićevo kljub indicem, da ni več živa, vodijo v evidenci, saj policiji kljub izjemno dolgi preiskavi in obsežni iskalni akciji, v kateri je sodelovalo na stotine pripadnikov reševalnih služb in prostovoljcev, še vedno ni uspelo najti njenega trupla. Paravinjo, osumljenega ugrabitve in uboja mladoletnice, bodo zdaj pregledali še šibeniški psihiatri, preden bo, predvidoma oktobra, proti njemu vložena obtožnica. Mediji domnevajo, da bodo tudi psihiatri poskušali ugotoviti, kaj je Paravinja storil z Bilićevo. Forenzične dokaze preiskovalci sicer imajo (kri in lase pogrešane so našli v njegovem tovornjaku, ugotovili pa so tudi prekrivanje signalov njunih mobilnikov), a je glavni cilj vendarle odkritje njenih posmrtnih ostankov.
Bilićeva pa je le ena izmed 2500 ljudi, ki jih še iščejo. »Neno je naš prispevek k iskanju vseh pogrešanih in upanje za tiste, ki še vedno čakajo na svoje najdražje,« so sporočili z notranjega ministrstva ob predstavitvi projekta, ki je nastal »v želji po čim boljšem razumevanju problematike pogrešanih«. Neno družinam izginulih in tudi drugim državljanom pojasnjuje postopek iskanja, sočasno pa družino in prijatelje pogrešane aktivneje vključuje v iskanje, saj so prav oni ključni vir koristnih informacij, denimo o navadah in življenjskem slogu iskanega.
MNZ pohvalilo medije
Prav iskanje Antonije Bilić in izjemna medijska odmevnost tega primera sta hrvaško notranje ministrstvo pripeljala do ideje, da bi na enem mestu zbrali podatke o vseh pogrešanih, da bi lahko državljani preprosteje, kar po spletni strani, in ne le na policijskih postajah kakor doslej, posredovali podatke, ki bi lahko koristili pri iskanju. »Izginotja ljudi, še posebno mladoletnikov in otrok, so v zadnjih letih deležna velikega zanimanja medijev. Njihova vloga je lahko ključnega pomena. Televizijska slika potuje z neverjetno hitrostjo in podatek, da je nekdo izginil, je v sekundi dostopen številnim ljudem,« še poudarjajo na MNZ.
Policija družine na spletni strani pripravlja tudi na srečanje z mediji, tudi na osebna vprašanja, ki jih bodo po vsej verjetnosti postavili novinarji, in pasti, ki jih lahko pričakujejo od senzacij željnih medijev.
