Tiskane izdaje
Stockholm - Švedska vlada je danes predstavila sporen načrt, v skladu s katerim bi švedska obveščevalna služba lahko brez sodnega naloga nadzorovala elektronsko pošto in telefonske klice iz in v tujino. Švedska vlada ob tem vztraja, da bi ukrep zajel le zanemarljivo število komunikacijskih povezav, kritiki pa so že izrazili zaskrbljenost, da je načrt, namenjen boju proti terorizmu in grožnjam nacionalni varnosti, preveč daljnosežen.
Za komunikacije znotraj države ukrep ne bi veljal
Predlog, ki ga mora potrditi tudi švedski parlament, bi obveščevalni službi omogočil uporabo tehnologije, ki bi zaznala določene besede v telefonskih pogovorih in v elektronski pošti, za kar je bil doslej potreben sodni nalog, ki so ga pristojne oblasti dobile ob obstoju suma kaznivega dejanja.
Vlada sicer poudarja, da bi šlo le za nadzor nad komunikacijami, ki bi potekale preko švedskih meja, komunikacije znotraj države pa bi bile iz ukrepa izvzete. Nasprotniki ukrepa so medtem že izrazili dvom, saj tudi elektronska pošta med kolegi v isti pisarni lahko poteka preko strežnika v tujini. Med kritiki je tudi švedska varnostna policija, ki je že poudarila, da predlog krši človekove pravice.
Švedska (in Evropa) po poti ZDA?
Podobne kritike je doživel podoben ukrep v ZDA, ki so ga uvedli leta 2001 in v okviru katerega lahko pristojne ameriške oblasti nadzorujejo mednarodne telefonske klice in elektronsko pošto iz ali v ZDA tistih ljudi, ki so osumljeni povezav s teroristi. Ameriška Zveza za državljanske svoboščine je v imenu novinarjev, akademikov in odvetnikov lani tožila Nacionalno varnostno agencijo.
Tožniki so namreč trdili, da ukrep otežuje opravljanje njihovega dela, saj naj bi bili njihovi zunanji sodelavci večkrat tarče ukrepanja.
Nadzor nad državljani sicer širijo številne evropske vlade, čeprav je švedski predlog najbolj daljnosežen. Na Nizozemskem lahko tamkajšnja obveščevalna služba nadzira elektronsko pošto v določenih primerih, ne sme pa nadzorovati mednarodnih komunikacij. V Veliki Britaniji lahko elektronsko pošto preverjajo le z nalogom, ki ga podpiše pristojni minister, ugotovitev pa se ne sme uporabljati pred sodišči.
