Za največjega goljufa 150 let zapora

Washington - »Opravičujem se žrtvam. Prizadejal sem veliko trpljenja in bolečin. Družini in vnukom bom zapustil sramoto in to me bo preganjalo do konca življenja,« je največji goljuf v zgodovini človeštva povedal v zagovoru pred newyorškim sodiščem. Kmalu za tem je sodnik Denny Chin 71-letnemu Bernardu Madoffu, ki je v dveh desetletjih vlagatelje opetnajstil za kakih 65 milijard dolarjev, izrekel najvišjo možno kazen: 150 let zapora. Iz sodne dvorane, kjer se je zbrala množica opeharjencev, so se zaslišali vzkliki odobravanja in ploskanje.

Še preden so Madoffa, ki je bil vse od aretacije 11. decembra lani v priporu, pripeljali na sojenje, se je pred sodiščem zbrala množica njegovih nekdanjih strank. Ljudje, ki bi nekoč storili vse, da bi lahko plemenitili svoje prihranke v skladu nekdanjega direktorja borze Nasdaq, kar jim je prinašalo tudi enodstotne mesečne obresti, so zdaj zahtevali najstrožjo kazen za človeka, ki jim je uničil življenje. Madoffovi zagovorniki so sodnika opozorili, naj ne podleže pozivom drhali k linču, in predlagali, naj njihovemu varovancu, ki je priznal krivdo za vseh 11 točk obtožnice, prisodi le 12 let zapora. Sodnik, ki je Madoffove zločine označil za »izjemno zlo«, jih ni poslušal in avtorju največje piramidne sheme v zgodovini človeštva prisodil najvišjo možno kazen.

Madoffov sistem je bil preprost. Ko je bilo gospodarstvo v vzponu, ni imel težav s pridobivanjem novih vlagateljev, z njihovim denarjem pa je odplačeval dobičke starih vlagateljev. Njegov način delovanja je bil prekanjen, saj svojega poslovanja ni oglaševal, temveč je ustvaril občutek eksluzivnosti. Pri njem so lahko vlagali zgolj tisti posvečeni, ki jih je priporočila ena od njegovih starih strank. Ker je vlaganje v njegov sklad prinašalo ogromne zaslužke, ni imel težav s pritokom novih naivnežev, med katerimi so bile tudi tako znane osebnosti, kakor je filmski režiser Steven Spielberg. Največ žrtev je bilo med njegovimi judovskimi sonarodnjaki, nekatere judovske humanitarne organizacije je ogoljufal za stotine milijonov dolarjev. Zaradi pomanjkljivega državnega nadzora nad tovrstnimi špekulacijami in poznanstvi v državnih nadzornih organih Madoff z oblastjo ni imel nikoli težav. Te so se začele šele takrat, ko zaradi finančne krize in gospodarske recesije ni bilo več dovolj novih vlagateljev, da bi z njihovim denarjem izplačal prihodke starih. »Vse skupaj je bila ena sama velika laž,« je Madoff tik pred aretacijo priznal svojima sinovoma.

Sodnik Chin je že v petek odredil zaplembo vsega Madoffevega premoženja, ki je vredno okoli 171 milijard dolarjev. Njegova žena, ki ni v kazenskem postopku, je s sodiščem sklenila sporazum, da se odpove kakim 80 milijonom dolarjev, ki si jih je delila s svojim možem. Ostalo ji je »le« 2,5 milijona dolarjev, a ti bodo komaj zadostovali za plačilo odvetnikom in sodne stroške. A ti ukrepi še ne pomenijo, da bodo naplahtani vlagatelji, ki so včeraj proslavljali drakonsko kazen za Madoffa, kmalu ali sploh kdaj videli svoje vložke, ki so poniknili v prevarantovi piramidni shemi. Od zvezne agencije za zaščito vlagateljev lahko posameznik dobi največ pol milijona dolarjev, odvetniku Irvingu Picardu, ki ga je sodišče pooblastilo, da izsledi, kam je izginil denar vlagateljev, pa je doslej uspelo najti le 1,2 milijarde dolarjev. Številne Madoffove žrtve oporekajo načinu, kako Picard računa njihovo izgubo, saj ne upošteva obresti, ampak jim je pripisal zgolj razliko med tistim, kar so vložili, in tistim, kar so dobili nazaj. Zato je več kot 100 nekdanjih Madoffovih strank proti Picardu vložilo tožbo. »Le nekaj mesecev je bilo treba, da so Madoffa obsodili, preden bodo njegove stranke dobile denar nazaj, pa bo trajalo mesece in leta. Pa še tu je vprašljivo, koliko jim bodo sploh vrnili,« so ugotavljali na javnem radiu NPR.

Iz torkove tiskane izdaje Dela