Tiskane izdaje
Medtem ko mnoge evropske države razmišljajo, ali bi uzakonile uporabo marihuane, na Kitajskem razpravljajo o tem, ali bi bilo treba sprejeti zdravljenje z urinom kot sestavni del kitajske medicine.
Če je kdo pomislil, da je najtežje pogoltniti tradicionalno zdravilo, pripravljeno iz trav, koreninic in žuželk, naj raje pomisli na sto tisoč Kitajcev, ki vsako jutro popijejo kozarec svojega urina.
Tako vsaj trdijo člani kitajskega združenja za zdravljenje z urinom, ki so ga leta 2008 ustanovili v Hongkongu. Ministrstvo za zdravje je namreč v Pekingu zavrnilo prošnjo za ustanovitev takšnega združenja, češ da takšno zdravljenje ni podprto z znanstvenimi dokazi.
Ustanovitelj združenja Bao Yafu pravi, da je sam najboljši dokaz za učinkovitost takšnega zdravljenja. Pred več kot dvema desetletjema je bil ta inženir iz Wuhana, glavnega mesta kitajske pokrajine Hubei, zelo nesrečen človek. Trpel je zaradi zaprtja in bolečih razjed v ustih, poleg tega so zdravniki ugotovili, da ima osteoporozo v začetni fazi. Toda zdaj že 22 let vsak dan spije tri kozarce svojega urina, z njim si tudi vsak dan umije oči. Danes je 79-letni Bao prepričan, da mu je zdravljenje podaljšalo življenje.
»V teh dvaindvajsetih letih se nisem nikoli niti prehladil,« je povedal krajevnemu časopisu. »Vid se mi je izboljšal in na koži nimam niti enega samega starostnega znamenja.« Razjede v ustih so izginile v dveh tednih, prebava je postala redna že v dveh dneh, pred kratkim so pregledali tudi njegove kosti – njihova gostota je spet takšna kakor pri tridesetletniku.
Ko je bil zavrnjen v Pekingu, je poskusil v Hongkongu
Bao je dve leti po tem, ko se je začel zdraviti z urinom, uradno zaprosil za ustanovitev združenja in ko so ga v Pekingu zavrnili, je spet poskusil v bolj svobodomiselnem Hongkongu. Tam je k sreči marsikaj mogoče in tako je nastalo združenje CUTA (China Urine Therapy Association), ki ima več kot tisoč registriranih članov. Vsako leto morajo plačati 20 juanov (tri dolarje) članarine ter dosledno izvajati in zagovarjati tovrstno zdravljenje. Bao trdi, da vsaj 100.000 ljudi po vsej Kitajski pije svoj urin, morda tudi precej več. »Toda mnoge je sram govoriti o tem,« pravi, saj se nekaterim takšno početje zdi odvratno. Nekateri celo sumijo, da gre za nekakšen kultni obred. Kakor večino drugih metod za preprečevanje bolezni tudi pitje urina najpogosteje zagovarjajo starejši ljudje.
Na Kitajskem, kjer so bolezni najpogosteje povezane z revščino, je največji življenjski dosežek pravzaprav to, da se človek v starosti uspe izogniti zdravnikom in bolnišnicam. Pregovora »bolje preprečiti kakor zdraviti« nikjer ne razumejo tako dobesedno kakor v državi z najstarejšo pisno zgodovino medicine. In tu ne gre samo za življenjsko filozofijo.
Sicer je res, da ima več kot 90 odstotkov Kitajcev takšno ali drugačno zdravstveno zavarovanje, toda ko morajo opraviti neko operacijo ali so prisiljeni zdraviti se v bolnišnici, morajo več kot polovico stroškov zdravljenja plačati sami. Ti zneski pa pogosto presegajo skupne življenjske prihranke.
Ko sem pred več leti obiskala kitajsko mestece Rugao, v katerem živi nadpovprečno število stoletnikov, mi je takrat 80-letni Huang Mujun zatrjeval, da bo tudi on živel zelo dolgo, saj redno pije »tekočino zmaja in feniksa«, kakor v kitajski medicini pravijo urinu. »Srednji curek,« mi je pojasnjeval. »Prvega in zadnjega pustite pri miru, ker je v tem delu urina največ bakterij,« je trdil in me opozoril, da je to počel tudi oče sodobne Indije Mahatma Gandhi. Toda samo pred sončnim vzhodom, kakor svetujejo yogini, saj samo pred tem, ko zagledamo sonce, pravijo, naš urin vsebuje hormone, ki uravnavajo delovanje organizma.
Oblastem ni všeč, ker ne ve, kaj lahko nastane iz gibanja
Urin res ne velja za zdravilo samo na Kitajskem. Uporabljali so ga že stari Rimljani za beljenje zob, Azteki pa za celjenje ran. Kljub temu je največja avtoriteta med partijskimi glasili Renmin Ribao prejšnji mesec dokončno presodila: »Na voljo ni nikakršnih medicinskih dokazov za uporabo urina pri preprečevanju ali zdravljenju bolezni,« pravi »raziskovalni članek« in opozarja na sporno zakonitost združenja. Oblastem je očitno trn v peti, saj nihče ne ve, kaj lahko nastane iz organizacije s tisoč člani in sto tisoč zagovorniki. Morda celo politična stranka ...
Kitajsko partijsko vodstvo se boji vsakršnega združevanja ljudi, ki to počnejo zaradi zdravja. Spomnimo se samo Falun Gonga, budistično-taoistične sekte, ki je nastala prav s spodbujanjem vaj, primernih za preprečevanje različnih bolezni, nato pa se je spremenila v neobvladljivo družbeno silo s političnim vplivom. Toda pitje urina je težko prepovedati, opozorila zdravnikov, ki pravijo, da lahko takšno početje povzroči zastrupitev krvi s sečem, pa niso dovolj, da bi z njimi ovrgli trditve zagovornikov tradicionalne medicine, saj so ti prepričani, da urin sporoča možganom, kaj je narobe z organizmom. »Nato se možgani odzovejo na opozorila,« pravi eden od zagovornikov zdravljenja z urinom, »in sami poskrbijo za red v organizmu.«
