Za vukovarsko trojko dosmrtna ječa?

Tožilstvo haaškega sodišča je za vukovarsko trojko Mrkšića, Šljivanćanina in Radića zahtevalo dosmrtno zaporno kazen. Trojka je obtožena pobojev civilistov po padcu Vukovarja.

Objavljeno
15. marec 2007 19.32
"Vukovarska trojka" Miroslav Radić (levo), Veselin Sljivančanin (na sredini) in Mile Mrkšić (desno)
Haag - Tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes zahtevalo dosmrtno zaporno kazen za vukovarsko trojko, nekdanje poveljnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Mileta Mrkšića, Veselina Šljivanćanina ter Miroslava Radića zaradi pokola približno 260 civilistov nesrbske narodnosti na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991.

"Za tako grozljiv zločin so te kazni ustrezne," je ob tem v sklepni izjavi poudaril tožilec Marks Moore, ki je dosmrtne zaporne kazni zahteval v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da so po individualni odgovornosti krivi združevanja z namenom zločinskega dejanja ubijanja in pregona tako velikega števila ljudi.

Za Mrkšića in Šljivanćanina je dosmrtno kazen zahteval tudi v primeru, če bo sodišče presodilo, da so odgovorni po poveljniški odgovornosti. Če ju bo spoznalo za kriva samo zato, ker niso kaznovali storilcev zločinov, pa tožilec zanju predlaga kazen med deset in 15 let zapora. V primeru, da bi sodišče Radića obsodilo zaradi poveljniške odgovornosti, tožilstvo zanj zahteva deset do 15 let zapora. Če bi ga spoznalo krivega, ker ni kaznoval storilcev zločina, pa od osem do deset let zapora.

Obramba, ki bo sklepno izjavo začela danes, končala pa naj bi jo v petek, naj bi po pričakovanjih pozvala k oprostitvi obtožencev. Sodniki naj bi razsodbo na sojenju, ki se je začelo leta 2005, razglasili čez nekaj tednov. Vsi trije so sicer na sojenju zanikali krivdo.

Trojka poveljevala Šešljevim krvnikom

Tožilstvo je v sklepni izjavi v sredo poudarilo, da je imela trojka popoln nadzor nad pripadniki lokalnih srbskih sil, tako imenovane teritorialne obrambe Vukovarja, poveljevala pa je tudi paravojaškim enotam srbskega radikalca Vojislava Šešlja, ki so potem, ko je to hrvaško mesto blizu meje s Srbijo 18. novembra 1991 padlo v srbske roke, kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz vukovarske bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari, kjer so nato pobili okoli 264 ljudi.

Kot je poudarilo tožilstvo, je Šljivanćanin vodil evakuacijo bolnišnice in imel pri tem ključno vlogo, poleg tega pa je tudi preprečil dostop do bolnišnice predstavnikom EU, Mednarodnega odbora Rdečega križa in novinarjem. Mrkšić naj bi kot poveljnik vojaških sil in vojaške policije izdal ukaz o evakuaciji bolnišnice in za izvedbo evakuacije zadolžil Šljivanćanina, z vsem dogajanju pa je bil podrobno seznanjen.

Radić pa naj bi s Šljivanćaninom sodeloval pri evakuaciji in ločevanju ljudi iz bolnišnice, poveljeval pa je tudi pripadnikom teritorialne obrambe Vukovarja in Šešljevim enotam, ki so zagrešili zločin na Ovčari.

Po skoraj trimesečnem obleganju srbskih sil pod vodstvom JLA je Vukovar padel v srbske roke 18. novembra 1991. V zadnjih dneh pred padcem se je v vukovarsko bolnišnico zateklo več sto ljudi, saj so mislili, da jih bodo evakuirali ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev.

Obtožnica navaja, da so dva dni po padcu mesta, 20. novembra 1991, enote JLA in srbskih paravojaških skupin pod poveljstvom omenjene trojice kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari. Tu so jih več ur pretepali, nato pa v skupinah od 10 do 20 ljudi s streli ali kako drugače ubili. Ubili naj bi najmanj 264 ljudi, njihova trupla pa so na kraju zločinov v množičnem grobišču zakopali z buldožerji.

V napadu na Vukovar je bilo ubitih najmanj 1500 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa so srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi je še vedno kakih 500 ljudi.