Tiskane izdaje
Prvi je kandidaturo objavil vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu Manfred Weber. Želi postati vodilni kandidat (nem. Spitzenkandidat) svoje politične družine. V očeh politika iz bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) je Evropa na razpotju. Majske volitve naj bi odločale o prihodnosti EU. »Izzvani smo od zunaj. EU od znotraj napadajo radikalci, nacionalisti, protievropejci,« je povedal Weber. Prepričan je, da »gre za preživetje evropskega načina življenja«.
Protikandidati
Po njegovem mnenju bi morali preprečiti delitev Evrope na vzhod in zahod, bogate in ravne, male in velike države. Za najpomembnejši cilj si postavlja vzpostavitev vezi med državljani in EU. Ker je Unija pogosto videna kot birokratska in elitna struktura, »potrebujemo nove ideje«. Da bi se Webrovi načrti uresničili, bo moral najprej postati uradni kandidat EPP. Kot njegov tekmec na novembrskem kongresu EPP v Helsinkih se najpogosteje omenja nekdanji finski premier Alexander Stubb. Manj verjeten je glavni pogajalec za brexit, Francoz Michel Barnier. Po Evropi ne najbolj znani Bavarec ima blagoslov kanclerke Angele Merkel za kandidaturo, a glede obljube o njegovem izboru na Junckerjev položaj v primeru volilne zmage EPP je bolj zadržana. Na svoji strani bo gotovo imel še avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza in madžarskega premiera Viktorja Orbána. Weber je med vodilnimi politiki CSU, ki je postala veliko bolj kritična do EU, s svojo izrazito proevropsko držo bolj izjema. Je zmeren, miren, liberalen. V neuradnih pogovorih deluje zadržano in kot povezovalen politik. Ena od njegovih pomanjkljivosti je, da še nikoli ni imel izvršilne funkcije v vladi. Poleg tega številni kritiki že tako očitajo Nemčiji premočno vlogo v EU, ki da bi se z Nemcem na čelu osrednje institucije z okoli 32.000 zaposlenimi še okrepila. Več kot pol stoletja ni bil noben Nemec na čelu evropske komisije. Prvi in edini do zdaj je bil Walter Hallstein (1958–1967) v času, ko je Evropska gospodarska skupnost imela šest članic in je bila njen institucionalna struktura povsem neprimerljiva s sedanjo.
Favoriti iz nasprotnega tabora
V vladah številnih držav članic obstajajo močni dvomi o sistemu vodilnih kandidatov, ki ga je vsilil evropski parlament. Kritiki radi govorijo o parlamentarni zlorabi pristojnosti s siljenjem EU v tak sistem izbora predsednika evropske komisije. V nasprotju z letom 2014, ko je bil izbran Juncker, in je obstajala naveza EPP s socialisti, bo položaj v parlamentu bolj zapleten. Več bo razdrobljenosti, okrepili se bodo radikalci, velika uganka je vloga francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Spogleduje se s kandidaturo komisarke za konkurenčnost Margrethe Vestager.
V skupini socialistov in demokratov (S & D) se kot kandidati omenjajo gospodarski komisar Pierre Moscovici, zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, nekdanja danska premierka Helle Thorning Schmidt, nekdanji avstrijski kancler Christian Kern ...
Evropski svet ob upoštevanju rezultata z volitev s kvalificirano večino evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika evropske komisije. Evropski parlament tega kandidata izvoli z večino svojih članov.
