Tiskane izdaje
Na skrajnem vzhodu Sirije, ob reki Evfrat blizu iraške meje, je še zadnji ostanek samooklicanega kalifata Islamske države, ki ga je poleti 2014 v Mosulu razglasil vodja IS Abu Bakr al Bagdadi. Po podatkih Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki so v boju z IS odigrale ključno vlogo, zadnja dva meseca – po osvoboditvi Hadžina, zadnje urbane utrdbe skrajnežev – pa bijejo srdit boj s približno 700 večinoma tujimi skrajneži, ki so se zatekli v pust puščavski predel Sirije, so pod nadzorom IS le še okoli štirje kvadratni kilometri ozemlja. To je izpostavljeno srditemu koalicijskemu letalskemu bombardiranju in topniškemu obstreljevanju s strani kurdsko-arabskih enot, ki sestavljajo SDF. V spopadih z IS – za zdaj – kljub napovedanemu umiku iz Sirije še vedno sodelujejo tudi ameriški vojaki in marinci, pritisk na vojaške (pre)ostanke IS pa z drugega brega reke stopnjujejo tudi pripadniki sirskih vladnih sil in ruske vojske ter iranske milice.
Infografika: Delo
Strahotno trpljenje civilistov
Obleganje zadnje »enklave« IS blizu vasic Susa, Marašida in Baguz Favkanija je dolgotrajno. Žrtev je ogromno. Na obeh straneh. Po trditvah kurdskih virov so v zadnjih dveh mesecih izgubili več kot 500 borcev. Zaradi intenzivnega bombardiranja in topniškega obstreljevanja – temni spomini na »osvobajanje« Mosula in Rake – je bilo po podatkih humanitarnih organizacij ubitih tudi več sto civilistov, ujetih v navzkrižnem ognju. 31. januarja je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila poročilo, v katerem je navedeno, da ljudje na območju, ki je še pod nadzorom IS, umirajo zaradi podhladitve. Treba je omeniti še primere napačnega koalicijskega bombardiranja – v enem izmed teh je bilo januarja ubitih 39 civilistov.
Trpljenje okoli 10.000 ljudi, ki so ujeti v vasicah na frontni črti, je strahovito. Ne le zaradi bombardiranja in lakote ter dolgih let vojn(e), ki jih imajo ljudje za seboj: vsak dan se na kurdska območja prebije nekaj sto izčrpanih beguncev, ki pa morajo, preden jim je dovoljen vstop v taborišča, zaradi možnega sodelovanja z IS prestati več zasliševalskih procesov. Na kurdskih območjih severne Sirije je trenutno več deset tisoč ljudi, večinoma žensk, ki veljajo za sodelavce (sodelavke) Islamske države in jih nihče noče sprejeti. Preverjanje resnične identitete – za sodelovanje velja tudi družinska povezava – v kaotičnih razmerah poteka zelo počasi. Dogajajo se izvensodni poboji. Veliko je maščevanja. Hkrati je predvsem na severu Sirije, na sorazmerno majhnem prostoru, bogatem z nafto, zemeljskim plinom, vodo in rodovitno zemljo, kjer so še vedno prisotni tako rekoč vsi ključni igralci sirske (svetovne) vojne, še veliko negotovosti. Vojaška zmaga nad IS tega ne bo spremenila. Še posebej, če se bo geostrateški konflikt, eden izmed botrov skrajnih skupin, še naprej stopnjeval. Skrajne skupine za delovanje – primer Al Kaide je najbolj zgovoren – ne potrebujejo ozemlja pod nadzorom.
Poražena sta samooklicani kalifat in organizacijska struktura, IS pa bo tako ali drugače, vsekakor pa v gverilski obliki, živela še naprej. FOTO: AFP
Nevralgično sirsko mesto
»Tu vsi vemo, to ves čas ponavljam, da boj z Islamsko državo še ni končan. Nevarnost, ki jo predstavlja IS, je še vedno tu, še vedno ima moč. Njihove celice so tu, poskušajo se reorganizirati,« je povedal Šervan Darviš, tiskovni predstavnik vojaškega sveta v Manbidžu, trenutno morda najbolj nevralgičnem mestu v Siriji. Manbidž so Sirske demokratične sile po srditem boju z IS osvobodile pred dvema letoma in pol, zdaj pa prebivalcem obmejnega mesta grozi turška vojaška intervencija.
Po podatkih Združenih narodov naj bi v Siriji in Iraku – kjer se je IS »specializirala« za posamične eksekucije – še vedno bilo od 20.000 do 30.000 nekdanjih borcev IS, ki so se razpršili po velikem območju ter pomešali med lokalno prebivalstvo. Po podatkih organizacije Soufan Center iz New Yorka naj bi se okoli 5600 borcev vrnilo domov, od 7000 do 8000 pa »preselilo« v Libijo, Afganistan, Somalijo, Nigerijo, Sinajski polotok, Jemen in jugovzhodno Azijo.
