Tiskane izdaje
Madžari že več let ignorirajo hrvaško zahtevo po izročitvi, nekatere države, kot sta Avstrija in Nemčija, pa so ignorirale celo evropski nalog za aretacijo Hernádija. Pred dvema letoma je Interpol umaknil tiralico in obe državi napotil, naj spor v zvezi z izročitvijo rešita pred evropskim sodiščem. Sodišče je razsodilo, da Madžarska ni spoštovala zahteve po izročitvi in da so ignorirali evropski nalog za aretacijo. Preiskavo, ki so jo opravili na Madžarskem, je sodišče ocenilo za neveljavno, saj Hernádija niso zasliševali kot osumljenca, ampak kot pričo.
Po tej razsodbi izvršnemu odboru Interpola ni preostalo nič drugega, kot da prejšnjo soboto na sestanku v Dubaju obnovi rdečo tiralico za Hernádijem, kar pomeni, da bodo tega močnega poslovneža in Orbánovega osebnega prijatelja aretirali in izročili Hrvaški, takoj ko bo zapustil Madžarsko. Je pa nenavadno, da lahko druga dva obtožena v tem procesu, ki so ga medtem na podlagi odločitve ustavnega sodišča vrnili na začetek, Ivo Sanader in Robert Ježić, nemoteno potujeta po vsem svetu.
Razjarjeni Orbán
Obnovitev tiralice je, kot so objavili na madžarskem portalu index.hu, dobesedno razbesnela Viktorja Orbána. Madžarski premier se počuti izdanega, ker je v zameno za odstranitev blokade za hrvaško članstvo v OECD pričakoval, da se bo Hrvaška odrekla zahtevi po izročitvi Hernadija. A tudi odprava blokade, pri kateri vztraja le še Slovenija, ni kar tako padla z neba. Ključen je bil 12. september, ko se je v evropskem parlamentu glasovalo o poročilu o stanju na Madžarskem, da bi ugotovili, ali Madžarska krši temeljne vrednote EU, zaradi česar bi ji na koncu lahko odvzeli pravico do glasovanja. Po vsem tem se je 448 poslancev strinjalo, da Orbán ne spoštuje temeljnih človeških vrednot, 48 poslancev se je vzdržalo, 197 pa jih je menilo, da Madžarska ne krši temeljnih človeških vrednot. Med temi so bili tudi vsi evropski poslanci iz vrst na Hrvaškem vladajoče HDZ, Orbán pa se je nato odločil, da bo Hrvaško zato nagradil z umikom blokade za članstvo v OECD.
Vse to se dogaja pred sestankom Srednjeevropske pobude, ki bo 3. in 4. decembra v Zagrebu in na kateri bo kljub vse večji napetosti med državama sodeloval tudi Orbán. Zaradi svojega odločnega protimigrantskega stališča ima madžarski premier na Hrvaškem vse več privržencev, vendar nerešeni odnosi med Molom in Ino močno ovirajo medsebojno zbližanje obeh držav. Hrvaška je zaradi domnevnih koruptivnih dejanj tožila Madžarsko na Mednarodnem arbitražnem sodišču v Švici in spor izgubila. Po izgubi spora je premier Plenković napovedal odkup madžarskega dela. Madžari so pripravljeni prodati svoj del, vprašanje je le še cena, hrvaška vlada pa tudi po skoraj dveh letih še vedno ni zbrala ustreznih svetovalcev, ki bi temeljito preverili Ino in ocenili njeno tržno vrednost.
Razmere so se dodatno zapletle tudi zaradi madžarske tožbe pred sodiščem v Washingtonu, s katero Madžarska od Hrvaške zaradi »izgub, ki so nastale kot posledica tega, da niso bili izvzeti plinski posli«, zahteva več kot 500 milijonov evrov. Hrvaška vlada si prizadeva zmanjšati napetost, minister za energetiko Tomislav Ćorić pa pravi: »Ni nikakršne jeze. Samo dobre vibracije. Tretjega decembra Orbána pričakujemo v Zagrebu.« To se bo najverjetneje tudi zgodilo, kajti naj je še tako jezen na Hrvaško, Orbán za zdaj ni odpovedal obiska, prav tako kot tudi ne namerava spet uvesti blokade. »Gentleman ni sodrga,« je ob koncu namignil Orbán, ne da bi natančneje obrazložil, kakšne »odločnejše korake« namerava izvesti proti Hrvaški.
