Zapiranje vrat Turčiji odpira vrata nestabilnosti

Ko so se evropski voditelji zbrali na vrhu v Bruslju, kočljivih odnosov s Turčijo ni bilo na dnevnem redu in premiera Recepa Tayyipa Ergodana ni bilo za mizo. Toda Turčija je bil ves čas v zraku.

Objavljeno
18. december 2006 07.00
Recep Tayyip Erdogan
Bruselj - Ko so se evropski voditelji zbrali na vrhu Evropske unije v Bruslju, kočljivih odnosov s Turčijo ni bilo na dnevnem redu in premiera Recepa Tayyipa Ergodana ni bilo za mizo. Toda Turčija je bil ves čas v zraku. Tema je vsenavzoča. Povzemamo referenčni objavi o strateški zgrešenosti zapiranja vrat Turčiji.
Vodja diplomacije v Ankari Abdullah Gül v New York Timesu poudarja, da širitev s Turčijo ni slabitev EU. Švedski zunanji minister Carl Bildt v Financial Timesu utemeljuje, zakaj je treba vrata Evrope pustiti na stežaj odprta.

Absorbcijska sposobnost EU

Kdo hoče, da ga Evropska unija »vsrka«, in kdo lahko oblikuje »meje Evrope«, se retorično sprašuje Carl Bildt. Absorbcijska sposobnost, ta vsenavzoči pojem aktualnih razprav, je po njegovem mnenju zgrešen koncept, ki ignorira zgodovinsko preobrazbo Evrope po letu 1989, pa tudi samo naravo integracije: prvi diplomat zavrača logiko vsrkanja članic, verjame v nenehno dodajanje novih sposobnosti v procesu združevanja. »Peta širitev je bila eden najpomembnejših dosežkov evropskega povezovanja v prvi polovici stoletja. Mirna preobrazba desetih nacij – kmalu še Romunije in Bolgarije – je bila mogoča zaradi magnetizma EU in vzora, ki ga je pomenila.«

Bildta skrbi slabljenje evropske moči in drsenje v Huntingtonov spopad civilizacij. Za Evropo je ključno nadaljevanje širitve, puščanje odprtih vrta za vse v tem delu sveta, ki si želijo z Evropsko unijo deliti suverenost, sprejeti vladavino prava in so privrženi odprti, laični, svobodni družbi. »Risanje velikih meja na velike zemljevide evropskega vzhoda je tvegano. Ko se končuje peta širitev z okoli sto milijoni novih državljanov Unije, se bo strateško žarišče preusmerilo k stotim milijonom ljudi Zahodnega Balkana in Turčije. Ta proces bo imel za Evropo globoke posledice. Unija ima moralno obveznost do Balkana in strateški interes za Turčijo, pravi Bildt. »Če bomo zaprli vrata, bomo odprli vrata nestabilnosti v Evropi.«

Gül: Širitev s Turčijo ne bo oslabila Evropske unije

Turško članstvo je velikanski projekt, ki presega meje kontinenta ter njegov politični, gospodarski, kulturni in strateški pomen, odgovarja na najpomembnejše izzive današnjega časa turški zunanji minister Abdullah Gül. »Širitev s Turčijo ne bo oslabila Evropske unije. Nasprotno, oslabila bi jo odvrnitev od te ideje. Če bo Unija nadaljevala s proaktivno politiko, kakor je doslej, bo imela v Turčiji neprecenljivo partnerico.«

Vodja diplomacije poudarja, da bo Turčija, ko bo zrela za članstvo, precej drugačna država, kakor je danes. Od Evrope pa pričakuje, da je ne bo odvračala od njene poti izpolnjevanja zahtev in demokratičnih standardov Evropske unije. »Ne smemo pozabiti, da ne gre samo za turške interese, gre tudi za evropske. Ni razlogov za to, da bi Unija ovirala našo močno željo po preobrazbi in reformah, in niti ni razlogov za to, da bi jemala pogum turški javnosti. Sprašujem se, ali se Evropa zaveda posledic nepodpiranja pridruževanja v času, ko moderna in uspešna Turčija postaja vse bolj relevantna za blaginjo Evropske unije in širšega območja.«

Preberite v ponedeljkovem tiskanem Delu