Zapleti v rimskem parlamentu

Rim - Po izjemno tesnih parlamentarnih volitvah v Italiji 9. in 10. aprila sta se na ustanovni seji v Rimu sestala oba domova novega sklica italijanskega parlamenta. V novi poslanski zbornici in novem senatu so ves dan trajali srditi spopadi za mesti predsednikov.

Zataknilo se je na volitvah za predsednika senata. Kandidat levosredinske Unije Romana Prodija, Franco Marini je v drugem krogu sicer dobil 163 glasov, dovolj, da bi premagal opozicijskega kandidata, nekdanjega premiera Giulia Andreottija, vendar so glasovanje zaradi napačnih glasovnic razveljavili.

Voditelju komunistov Faustu Bertinottiju so poslanci v spodnjem domu že drugič izmaknili želeni predsedniški stolček. Zbral je le 302 glasova, potrebuje pa jih 348. Čaka ga vnovično glasovanje, šele v četrtem poskusu pa se potrebna absolutna večina glasov zmanjša na navadno večino, s katero Prodijeva levosredinska koalicija v parlamentu razpolaga.

Prodi doživel poraz že v prvem krogu

Marini sicer v prvem krogu ni dobil potrebne večine v boju za predsednika italijanskega senata. V prvem krogu volitev za sicer najvišji državniški položaj za predsednikom države je 73-letni Marini dobil 157 glasov, 87-letni Andreotti pa 140 glasov.

Do podobnega zapleta je prišlo tudi v predstavniškem domu, kjer Prodijevem kandidatu Bertinottiju prav tako ni uspelo zbrati dovolj glasov za predsednika. Bertinotti, vodja Stranke komunistične prenove, je dobil glasove 305 poslancev, potreboval pa bi 420 od skupno 630 glasov. Tudi v tem domu parlamenta drugi krog volitev načrtujejo še za danes.

Koalicija levosredinskih strank ima v spodnjem domu 340 poslanskih mandatov, Berlusconijeva desnosredinska koalicija pa 277. V 315-članskem senatu pa ima Prodijeva koalicija 158 mandatov, Berlusconijeva 156, en senator pa je neodvisen.

Več preberite v sobotnem Delu