Kairo/Washington - Šolsko leto v Egiptu bi se moralo pričeti zadnji teden v septembru. Toda zaradi vedno novih primerov
obolenj za novo gripo se je vlada v Kairu odločila za drastičen ukrep, s katerim je začetek šolskega leta premaknila na začetek oktobra. Ukrep velja za vse vrste izobraževalnih ustanov, od osnovnih šol do univerz, spoštovati pa ga bodo morale ne samo javne, ampak tudi tuje oziroma zasebne šole.
Časovni zamik začetka šolskega leta ni edini ukrep, po katerem so do zdaj posegle egiptovske oblasti. Ministrstvo za zdravje je že pred časom odločilo, da bodo letos na sveto muslimansko romanje v Meko oziroma hadž smeli odpotovati samo verniki
med 25 in 65 letom starosti. Drugim država preprosto ne bo izdala zahtevane vize. Egiptovski minister za zdravstvo Hatem Gabaly ne izključuje niti možnosti, da bi država letos v celoti prepovedala romanje v Meko. Nazadnje so se
egiptovske oblasti za tak ukrep odločile leta 1947, takrat zaradi izbruha kolere.
Še bolj restriktivno so se na izbruh nove gripe egiptovske oblasti odzvale na začetku letošnjega leta, ko so nameravale zaklati celotno populacijo prašičev v državi. Ukrepu so se tedaj uprli predvsem koptski kristjani, verska manjšina, katere pripadniki obenem tvorijo največji del svinjerejcev v Egiptu. Za muslimane je namreč prašič nečista žival in njegovo uživanje je vernikom prepovedano. Mnogi kristjani v Egiptu so zaradi tega domnevali, da gre za vladni ukrep, katerega ost je bolj kot proti preprečitvi izbruha epidemije usmerjen proti koptski manjšini.
Kakor koli, takrat je postopanje egiptovskih oblasti kritizirala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), tokrat pa se zdi, da so ukrepi vlade v Kairu soglasni s priporočili WHO, saj je WHO ravno prejšnji teden priporočila zaprtje šol kot najučinkovitejš ukrep proti širjenju gripe v zgodnjem stadiju epidemije. V Egiptu so do zdaj odkrili okoli 900 potrjenih primerov obolenja za
novo gripo, dva obolela pa sta umrla.
ZDA: Oktobra množično cepljenja
Ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA) je ta teden odobrila cepiva štirih proizvajalcev. To so avstralsko podjetje SCL, švicarski Novartis, francoski Sanofi Pasteur in ameriški MedImmune. Z množičnim cepljenjem naj bi na okoli 90 tisoč mestih po državi - ne samo v bolnišnicah, ampak tudi po šolah - začeli sredi oktobra. Ameriška vlada je za zdaj naročila 195 milijonov odmerkov cepiva, po potrebi pa bo naročilo še zvišala, je kongresu pojasnila ministrica za zdravstvo in socialo
Kathleen Sebelius.
Cepivo bo prednostno na voljo nosečnicam, osebju v zdravstvenih ustanovah in zaposlenim, ki so pri svojem delu pogosto v stiku z otroki, otrokom oziroma mladim med šestim mesecem in 24 leti starosti ter osebam mlajšim od 65 let, ki sicer bolehajo za drugimi boleznimi.
Za ZDA je sicer značilno, da se njeno prebivalstvo vsako leto razmeroma množično cepi proti gripi. Vsako jesen se proti virusu sezonske gripe cepi okoli 100 milijonov ljudi.
Dvomi v smiselnost množičnega cepljenja
Cepivo bo v ZDA na voljo brezplačno, cepljenje pa bo sestavljeno iz dveh odmerkov. Po dosedanjih študijah prvemu cepljenju po osmih do desetih dneh sledi močan odziv imunskega sistema.
Toda mnogi zdravstveni delavci dvomijo v smiselnost tako množičnega cepljenja. Po njihovem bo korist od njega imela predvsem in samo farmacevtska industrija. Po mnenju nemškega eksperta Wolfganga Beckerja Brüserja gre za »odvečno in nepotrebno zapravljanje denarja, saj je potek virusne gripe zaenkrat nadvse blag, zaradi česar takšnega ukrepanja medicinsko vzeto ni mogoče upravičiti.« Podobnega mnenja je infektolog Stefan Schmiedl z univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf: »Tako imenovana nova gripa ni trenutno nič drugega kot nenevarna poletna gripa, kot jo poznamo vsako leto.«
Po mnenju epidemiologa Toma Jeffersona gre pri načrtovanem množičnem cepljenju za pretirano poudarjanje farmacevtskih ukrepov proti novi gripi, ki se dogaja ob hkratnem »zanemarjanju koristnih, učinkovitih, poceni in neškodljivih protiukrepov kot so redno umivanje rok, ki v resnici rešujejo življenja.«