Zaradi HDZ rešitev krize nič bližje

Zagreb - Osrednje teme na Pantovčaku so bile gospodarska kriza, protesti, sklenitev pogajanj z Unijo ter najbrž najbolj vroče vprašanje - razpis parlamentarnih volitev. Predsednik je ugotovil, da so vsi (razen pravaške HSP) trdno za vstop v EU, da večina strank zahteva ločitev volitev in referenduma za vstop v EU ter da je večina za jesenski razpis volitev. Razen HDZ, seveda. »Posvet je bil zelo uspešen. Zdaj so jasne pozicije in kaj kdo misli. In vsi so se pripravljeni pogovarjati,« je dejal Ivo Josipović.

Prva je k predsedniku prišla »kastavska koalicija«, združeni opozicijski blok SDP, HNS, IDS in upokojenci (HSU). Predsednik največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanović je dejal, da se je prvič v enajstih letih zgodilo, da je moral šef države prevzeti pobudo pri urejanju države. Seznanili so ga z znanim stališčem, da morajo biti volitve čim prej in ne šele konec leta ali v letu 2012, kakor načrtuje HDZ, saj bi to poglobilo politično in gospodarsko krizo. Kakor kaže, pa bo ta opozicijski blok premierki Jadranki Kosor vendarle dal še tri mesece miru, saj je bilo iz njihovih izjav razumeti, da bodo počakali, ali bo vlada junija uspela skleniti pogajanja z Unijo. Če se to ne bo zgodilo, je dodal Milanović, »se bo - na žalost - videlo, kdo je za to odgovoren« in v tem primeru bodo zahtevali takojšnje volitve.
V junijsko sklenitev pogajanj z EU sicer verjameta le še premierka in HDZ, vsem ostalim v državi je jasno, da bi se to lahko zgodilo le po čudežu. Predsedniku so predstavniki opozicijske koalicije jasno povedali tudi, da mora biti referendum o vstopu v EU po volitvah, saj se bo v nasprotnem primeru spremenil v referendum o nepriljubljeni vladi. Na vprašanje, ali torej daje nekakšen »time out« vladi do junija, je Milanović odgovoril: »Mi lahko, toda zdi se, da ji ga narod ni pripravljen dati.«

Volitve bodo, toda...

Kosorjeva na Pantovčak očitno ni hotela priti kot predsednica HDZ (tako je bila povabljena), pač pa se je tam poskušala pojaviti v vlogi premierke, saj je s seboj pripeljala tri ministre in glavnega pogajalca z EU Vladimirja Drobnjaka. Kosorjeva je od predsednika zahtevala podporo za končanje pogajanj z Unijo, opozicijo pa obtožila, da ne dela drugega, kakor da ruši vlado. Dejala je, v tej nameri niso uspeli in da bodo volitve - ob opozorilu, da zakonski rok poteče marca 2012 - še letos, a šele po tem, ko bo podpisana pristopna pogodba z EU.

Dejala je tudi, da bo najprej sklicala vrh koalicije, nato pa še predsednike vseh strank, da bi videla, ali je medstrankarsko zavezništvo za Evropo, ki so ga oblikovali pred leti, še živo. Ostali koalicijski partnerji pa premierkinih načrtov ne podpirajo povsem. Josip Friščić (ljudska HSS) je predsedniku denimo dejal, da bodo, če pogajanja junija ne bodo sklenjena, zahtevali takojšnje volitve. Če bodo pogajanja vendarle sklenjena, pa bodo zahtevali volitve »do kolin«. Je pa tudi Josipović opazil razhajanje v koaliciji in ocenil, da je potrebno dati čas tudi vladajočim strankam, da se uskladijo.

Fiasko pri premierki

Kosorjeva je sicer v začetku tedna poskušala spodnesti predsednikovo pobudo in njegova posvetovanja izničiti s povabilom vsem opozicijskim strankam, da se sestanejo v vladnih prostorih, a sta tja prišli le manj pomembni desničarski stranki, HSP (ki ima le enega poslanca) in slavonska HDSSB. Na poziv predsednika, denimo, so se odzvale prav vse stranke, nazadnje tudi HDZ. V tej stranki so namreč predsednikovo potezo razumeli kakor neposredni napad na vlado.

Vendar pa poseg predsednika v politično krizo - poleg stalnih kritik opozicije, ljudi na ulicah in prvih razpokah v vladajoči koaliciji - ni bil edini, ki je položaj Kosorjeve zelo otežil. Izjemno priljubljeni guverner osrednje banke Željko Rohatinski je, ne da bi obvestil vlado, v bančni sistem sredi tedna vbrizgal okoli 850 milijonov evrov za kreditiranje investicij v turizmu in predelovalni industriji. Guvernerjeva poteza je šokirala vlado, saj je z njo - ne da bi to omenil - jasno sporočil, da če že ne vlada, vsaj centralna banka skrbi za okrevanje gospodarstva. V Banskih dvorih so poleg tega ocenili, da gre za nekakšen poskus politične aktivacije guvernerja.

Njegovo potezo in politiko so nameravali podpreti direktorji najpomembnejših hrvaških podjetij, a je bil pritisk Banskih dvorov tako močan, da so od namere odstopili. Premierka in guverner sta se srečala; ocenjuje se, da je šlo za nekakšen spravni sestanek.