Zardari, »obtoženi« predsednik

Pakistansko vrhovno sodišče je v sredo izglasovalo, da je amestija, ki jo je nekdanji predsednik Pervez Mušaraf jeseni 2007 v sklopu političnega dogovora o vrnitvi pokojne Benazir Buto v domovino, podelil skoraj osem tisoč politikom in državnim uradnikom, ter jih tako »opravičil« krivde za sodelovanje v korupcijskih poslih in ostalih poslovnih malverzacijah, neustavna in ilegalna. Najbolj izpostavljeno ime, na dolgem spisku pakistanskih finančnih prevarantov, je predsednik Asif Ali Zardari, ki se ga je v času dvojnega premierskega mandata njegove vdove Benazir Buto zaradi velikih ilegalnih poslov in številnih prejetih podkupnin, prijel vzdevek »Gospod 10 odstotkov«.

Odločitev pakistanskega vrhovnega sodišča je v državi, ki je na robu državljanske vojne, še poglobila politično krizo in predsedniku Zardariju ter njegovem krogu odvzela še zadnji kanček kredibilnosti in - moralne avtoritete. Sodišča, ki ga vodi legendarni sodnik Iftikar Čaudri - po njegovi odstavitvi se je začel rušiti imperij Perveza Mušarafa, zdaj pa se nekaj podobnega utegne zgoditi Zardarijevi kliki - zahteva, da se odprejo vsi primeri, ki jih je amnestija pometla pod preprogo.

Amnestija finančnih prevarantov, za katero se je odločil nekdanji predsednik Mušaraf, je bila del načrta Londona in Washingtona, ki sta v drugi polovici leta 2007 v Pakistan želel vrniti nekdanjo predsednico vlade Benazir Buto: njena vrnitev je bila mogoče le ob »zamrznitvi« njenih (in moževih) finančnih grehov iz devetdesetih let. Butova se je vrnila in umrla v samomorilskem napadu, njena Pakistanska ljudska stranka (PPP), kateri predseduje Zardari, ki je pred vrnitvijo na pakistansko politično prizorišče kar nekaj let preživel v ječi, proti njemu pa je (ponovno) odprtih vsaj še pol ducata primerov, pa je prevzela oblast v razklani in krvaveči državi.

Vodilna opozicijska stranka Pakistanska muslimanska liga N (PML-N) pod vodstvom nekdanjega premiera Navaza Šarifa, je od predsednika Zardarija, ki ga pred roko pravice (ščiti predsedniška imuniteta, že zahtevala takojšen odstop. Tiskovni predstavnik stranke Sidikul Faruk je včeraj dejal, da bi moral Zardari odstopiti zaradi moralnih razlogov. Enako bi po njegovem mnenju morala storiti vsi člani vladi, ki so bili kdajkoli udeleženi v korupcijskih »rabotah« - med njimi obrambni minister Ahmed Mukhtar in notranji minister Rehman Malik.

Zardari, katerega podpora v javnosti je nižja kot kdajkoli, je že dejal, da ne misli odstopiti, in da je bila odločitev vrhovnega sodišča politično motivirana. »Ne more bit večno imun. Dokler je v predsedniški pisarni, mu sodni nalog sicer ne more biti izročen, a gre tudi za moralno vlogo, saj Zardari zavzema najvišjo funkcijo v državi. Moralno je odgovoren za dostojanstvo te funkcije, in če mu morala kaj pomeni, bi moral odstopiti in se soočiti z obtožbami,« meni poslanec Šarifove stranke Muhamad Asif. »Zdaj bo na površje zlezla vsa konzerva črvov, mislim, da Zardari nima več veliko opcij,« je prepričan politični analitik Šafkat Mahmud.

Zardarijevo premoženje je po oceni pakistanskega vrhovnega sodišča vredno 1,5 milijarde dolarjev, velika večina tega zneska pa si je pakistanski predsednik pridobil na nelegalen način - največ s podeljevanjem poslovnih licenc multinacionalnim družbam in najbogatejšim Pakistancem. Med drugim je Zardari, ki ga je švicarsko sodišče skupaj z Butovo zaradi pranja denarja pred leti že obsodilo na šest mesecev zapora, lastnik posestev v Združenih državah, Veliki Britaniji, Franciji in Španiji, leta 1995 pa je južno od Londona za štiri milijone dolarjev kupil velikansko posestvo, na katerem si je nezakonito zgradil igrišče za polo in odprl pub.