Zategnite vi svoj pas ...

»Zategnite vi svoj pas, banda lopovska,« se je v zadnjem letu že dvakrat slišalo na protestih, ki so jih v večjih hrvaških mestih organizirali nezadovoljni državljani in zahtevali zamenjavo oblasti, ki državo potiska v prepad. Zbrali so se tisti, ki razmišljajo s svojo glavo in ki ne verjamejo več politikom vseh barv, še najmanj pa »bandi lopovov«, ki je že šest let - na deset podlage - na oblasti. Znova bodo odšli na ulice, obljubljajo, saj jim tudi nova, v resnici pa stara vlada ne ponuja nič drugega, kakor zategovanje pasu. Močno pri državljanih, precej slabotno ali nikakršno pri sebi. Vlada bo namreč, s tiho podporo socialnih partnerjev (upira se le še nekaj sindikatov in deloma tudi upokojenci), udarila po plačah in pokojninah in jim odredila krizno-solidarnostni davek.

Ko se je premierka Jadranka Kosor te dni soočila z vseljudskim in medijskim odporom, kakršnega Hrvaška ni videla že nekaj let, je spoznala, da državljani vsega le ne bodo pogoltnili, kakor je bil to običaj v minulih letih, zato je skromno in previdno napovedala tudi reze v dotlej nedotakljivih proračunskih postavkah. »Padel« bo menda celo Pelješki most, ki je simbol državnega razsipništva in korupcije. Obljubil ga je Ivo Sanader, češ da bo oživil polotok Pelješac in otoke v zaledju ter povezal Hrvaško, ki jo deli sosednja država. Vse te obljube so bile velika laž. Čez košček obale sosednje države bo še vedno mogoče hitreje do Dubrovnika, most bo po nepotrebnem stal milijone evrov, tisti, ki ga gradijo, pa so nakupili širna zemljišča po Pelješcu, katerih cena se že dviga in bo postala velikanska, ko bo most zgrajen. In pri tem »državnem« projektu je do zadnjega vztrajala vlada. Toda to je le ena izmed številnih sramotnih zgodb trenutne hrvaške oblasti.

Država namreč poleg vsega vzdržuje na stotine občin, ki si jih je ustvarila za polnjenje strankarskih žepov, že tako bogati cerkvi odvaja milijone kun, k rojakom čez mejo se zlivajo velikanski zneski in ni ga velikega proračunskega projekta, ki ne bi imel svojih botrov iz ozadja. Milijoni kun poniknejo v paradržavnih podjetjih in agencijah, propadlih ladjedelnicah, milijarde se zlivajo v neproduktivno kmetijstvo, državna birokracija pa je razbohotena do neslutenih razsežnosti. Spiska kar ni konec, vlada pa bi težave reševala na najenostavnejši način: na plečih državljanov in upokojencev, ne pa s korenitimi reformami na vseh ravneh. Hrvaška je potrebovala krizo, da se je končno razkrila škandalozna politika vladajoče stranke.

Medijsko mrcvarjenje Kosorjeve je zato povsem upravičeno, ni pa pošteno. Večina medijev, ki jo zdaj pribija na križ, je v času premiera Sanaderja, najbrž zaradi tihega dogovora z močnim predsednikom vlade, (pre)velikokrat molčala. Kosorjeva je sokriva, zagotovo, saj je bila del prejšnje oblasti, kakor tudi zaradi tega, ker nadaljuje sramotno politiko prelaganja bremena na davkoplačevalce in njihovo izžemanje, ne želi pa se zameriti (tudi sumljivim) interesnim skupinam, ki izžemajo državni proračun. Toda Kosorjeva je tragična figura, saj bo »pobrala« vse tisto, kar bi moral njen slavni predhodnik, ki trenutno počiva na jahti v Jadranskem morju. Ves gnev je usmerjen nanjo, Sanaderja so vsi »pozabili«, kakor da ne bi imel prav nič s krizo.
Kljub temu je zdaj v celoti razkrita škandalozna politika vlade in predvsem vladajoče stranke. Mediji kar tekmujejo v prikazovanju in citiranju izjav bivšega premiera in še vedno delujočega finančnega ministra. Od tistih, da krize ni, da je ne bo, pa vse do izjav, da se nihče ne bo dotaknil plač in pokojnin. Kar je ob izvolitvi zatrdila tudi Kosorjeva. Ves čas, pravzaprav dolga leta, so lagali državljanom, jih zavajali in se iz njih delali norca. In ves ta čas je ta nesposobna elita uničevala državo, ob asistenci teh, ki zdaj najbolj pljuvajo po premierki. »Ni kriv Sanader, ni kriva Kosorjeva, ni kriv HDZ. Krivi so tisti, ki so jih pripeljali na oblast. In ki jim še vedno verjamejo,« je zapisal eden od komentatorjev. In postavil piko na i. Med krivci je seveda tudi opozicija, ki se je nad vlado znova spravila s političnimi floskulami in obtoževanjem, še do danes pa ni predstavila svoje vlade, ki bi državo potegnila iz blata, ki bi ponudila alternativni program in ukrepe, s katerimi bi preprečili bankrot države.
Kakor koli, če Kosorjeva v prihodnjih dneh ne bo izvedla vsesplošne ofenzive na rakasto tkivo, ki razjeda državo, potem morajo Hrvatje nujno na volitve. Čeprav je alternativa slaba, bodo morali še drugič dati možnost opoziciji, da poskusi popraviti katastrofo, ki jo je znova, tako kakor v letih 1990-2000, ustvarila HDZ. Vsakemu normalnemu Hrvatu mora biti namreč vsaj zdaj jasno, da je to stranko tvegano še kdaj spustiti na oblast.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela