Tiskane izdaje
Luxembourg – Nemčiji in Franciji je na zasedanju finančnih ministrov Evropske unije le uspelo zbrati dovolj članic za uveljavitev davka na finančne transakcije v manjšem krogu držav.
Davek je zamišljen kot rešitev, s katero bi zagotovili, da bi banke in drugi igralci na finančnih trgih plačali del bremen spopadanja s krizo, ki je davkoplačevalce doslej stala na stotine milijard evrov. Predlog je sicer že pred letom dni predstavila evropska komisija, a na ravni celotne EU se ga ne da uveljaviti, ker je Britanija odločno branila interese londonskega Cityja. Poleg tega se je sklicevala na svojo ureditev, po kateri se za borzne kupčije že tako plačujejo posebne dajatve.
Pred zasedanjem je bilo v skupini zagovornic davka, za katerega sta si najbolj prizadevali Nemčija in Francija, le sedem držav. Ob Parizu in Berlinu so ga zagovarjale še Avstrija, Belgija, Portugalska, Slovenija in Grčija. Nato so se jim pridružile še Estonija, Italija, Slovaška in Španija. Na podlagi pobude enajsterice bo Bruselj moral pripraviti nove predloge.
Po lanskih predlogih komisije bi z davkom – če bi ga uvedli v vseh 27 članicah – zbrali 57 milijard evrov. Obdavčene bi bile vse transakcije, v katerih ima vsaj ena stran sedež v EU. Njegova stopnja bi bila 0,1 odstotka za trgovanje z delnicami in obveznicami. Za izvedene finančne instrumente bi morali plačevati 0,01 odstotka. Del denarja, ki bi bil zbran z davkom, bi EU uporabila kot svoj vir in bi kot tak lahko zmanjšal nacionalne prispevke članic.
Po pojasnilih finančnega ministra Janeza Šušteršiča se slovenski vladi ni zdelo smotrno, da bi prehitevali Evropo in sami sprejeli tak davek. Neodvisno od tega nameravajo vpeljati davek na finančne storitve. Pri odločanju o drugih višjih obdavčitvah (odprava znižanega DDV za več izdelkov in storitev) da bodo sicer poslušali pripombe in kaj manjšega spremenili, a od doseganja osnovnega cilja, ukrepanja na prihodkovni strani, ki so ga zahtevali številni kritike vlade, ne nameravajo odstopiti.
Največ trije meseci do nadzora
V pogajanjih o oblikovanju bančne unije kot enega od ključnih odgovorov območja evra na dolžniško krizo še ni preboja. Ambicioznemu projektu grozi neuspeh.
Pereča tema je bila na mizi finančni ministrov EU, številnih nerešenih vprašanj se bodo morali lotiti voditelji članic na vrhu prihodnji teden. Prvi korak k oblikovanju bančne unije, postopno uvajanje centraliziranega nadzora poslovnih bank, bi moral biti pripravljen že prvega januarja. Uvedba nadzora je pogoj za neposredne kapitalske injekcije novega mehanizma za stabilnost (ESM) v banke v kriznih državah. Največ pomislekov ima Nemčija, ki opozarja, da bi morala temeljitost imeti prednost pred hitrostjo. Poleg tega nasprotuje vključevanju starih slabih bančnih terjatev v krizni mehanizem.
Nemški finančni minister je Wolfgang Schäuble je pojasnil, da načrti za bančni nadzor še niso dodelani, in posvaril pred časovnimi roki, ki niso realistični. Zamisel Bruslja o prenosu pristojnosti na Evropsko centralno banko je zavrnil, češ da te ogrožajo neodvisnost denarne politike in še ne zagotavljajo demokratičnega nadzora. Ker je položaj Španije kot države s hudimi težavami bank nekoliko boljši, zapleti z enotnim nadzorom še niso dramatični. Kljub temu države sredozemske skupine na čelu s Francijo in Italijo prepričujejo severni del območja evra, naj se odreče zaviranju.
Ključni čas za Slovenijo
Slovenski minister za finance Janez Šušteršič je opozoril predvsem na psihološki pomen tega, da se ohrani rok, ki da je bil postavljen na junijskem vrhu EU. Slovenija je zagovornica hitrosti. »Če prvega januarja ne bomo imeli ničesar, bomo razočarani,« je napovedal Šušteršič. Ker bi Slovenija utegnila potrebovati pomoč za banke iz ESM, je stališče Ljubljane logično.
Vsaj v uradnem delu dvodnevnega srečanja Slovenija ni bila na dnevnem redu. Uradni predstavniki Cipra kot predsedujoče države so sicer že začeli javno govoriti, da bi bilo smotrno pripraviti rešilni sveženj, v katerega bi bile vključene vse države, ki potrebujejo pomoč. Poleg Grčije, ki si prizadeva za blažje pogoje pomoči, bi bile v njem še Španija, Ciper in Slovenija. Da pred volitvami v ZDA ne bi nastali nemiri, bi se projekta lotili novembra.
Šušteršič je zanikal trditve, da so v Luxembourgu razpravljali o katerikoli skupini držav. Menda so govorili le o vsaki državi posebej, ne da bi sploh omenjali Slovenijo. Tudi predstavniki evropskih institucij nanj niso naslovili nobenega vprašanja. Uradna evropska stran torej ni bilo pokazala nobene zaskrbljenosti, kvečjemu je moral na robu zasedanja pojasnjevati stvari o grozečih referendumih. Igranje z njimi v zvezi z reševanjem bank, ki da je v korist vseh, je označil za neodgovorno.
Točka, ko bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, bo po njegovih besedah dosežena, ko se država ne bo več mogla financirati na trgih. Slovenija bi prihodnje leto za zapadle obveznice, javnofinančni primanjkljaj in kapitalske injekcije v banke potrebovala do štiri milijarde evrov. Znamenje, da vlagateljev ne zanimajo slovenske obveznice, so sedemodstotni zahtevani donosi na trgih. Izpeljane reforme naj bi omogočile, da se trgi za Slovenijo ne bodo zaprli. »V dveh, treh mesecih bomo videli, ali to lahko izvedemo,« je povedal Šušteršič.
