Zaton berlinskega skvoterstva

Berlin - »Brez revolucije ne bo osvoboditve!« je pisalo na obledelem plakatu, nalepljenem na hiši. Policisti so odložili čelade in malicali pred intervencijskimi vozili. Sirene so se slišale le iz daljave. Bitka za Liebigstraße 14 je bila končana. Policisti so se skoraj pet ur prebijali v zasedeno hišo (skvot), odstranjevali postavljene barikade in na koncu prijeli devet preostalih stanovalcev.

Akcijo so začeli v jutranjih urah, širše območje okoli hiše v vzhodnoberlinski četrti Friedrichshain je bilo zaprto. Policisti so bili tudi na strehah okoli zasedene hiše. Na delu je bilo skupaj 2500 policistov iz Berlina in drugih delov Nemčije, saj so bile napovedane demonstracije, ki bi se utegnile sprevreči v večje nerede. V hiši, ki so jo pripadniki levičarskih in alternativnih skupin zasedli na začetku devetdesetih letih, sta na koncu živela dva ducata ljudi - alternativci, umetniki, brezposelni. Zadnji bojevniki so se zabarikadirali v stanovanja.

Policisti so uporabili tudi motorne žage in velika kladiva. Sprva so se poskušali prebiti v višja nadstropja skozi pritličje, nato so jim priskočili na pomoč kolegi, ki so v hišo prišli s strehe. Šest moških in tri ženske so se zabarikadirali v stanovanje v tretjem nadstropju. Vrata so »utrdili« s kovinskimi palicami. Po navedbah policije so uporni stanovalci uporabili tudi gasilne aparate in blažjo obliko solzivca. Ko niso več imeli veliko manevrskega prostora, so z balkona, ki so ga zavarovali z bodečo žico, skandirali in izobesili - črno zastavo.

Po okoliških cestah je solidarnostno protestiralo na stotine ljudi, ki so se s policisti igrali mačke in miši. Z blokadami so ustavili promet na posamezni ulici in se po prihodu policistov premaknili drugam. Nastajali so manjši izgredi, zamaskirani pripadniki skrajnih levičarskih skupin so obmetavali policiste s steklenicami in kamenjem. Po prvih podatkih je bilo prijetih 23 protestnikov, pet policistov je bilo poškodovanih. »Vsi ostanemo!« so vzklikali protestniki in pozivali k solidarnosti s stanovalci skvota na Liebigstraße 14. A njihova bitka je bila že zdavnaj izgubljena, po pravni poti.

Hiša je že konec devetdesetih let dobila nove lastnike, ki so se hoteli znebiti starih stanovalcev. Ti so po zasedbi sicer legalizirali svoj status z najemnimi pogodbami, a lastniki so jim jih odpovedali in na sodiščih dosegli izdajo naloga za izpraznitev hiše. Kljub temu je dolgoletna bitka za Liebigstraße 14 postala za alternativce simbol nasprotovanja pritisku kapitala, ki da iz četrti blizu središču mesta preganja drugačne oblike življenja. Tako jim ostaja kvečjemu nostalgičen spomin na obdobje po padcu zidu, ko so na vzhodu mesta zasedali dolgo zanemarjene in razpadajoče hiše.

Dogajanje v zvezi z enim zadnjih znamenitih skvotov v mestu je znamenje tektonskih premikov, ki so se v zadnjem desetletju zgodili v vzhodnoberlinskih četrtih. Predeli, kjer so bile najemnine nekdaj nizke, so se z obnavljanjem starih stavb in prihodom kapitala krepko podražili in izgubljajo stari šarm, divjost in pisanost, na katero so v nemškem glavnem mestu še posebno ponosni. Priseljujejo se bolj premožni, »staroselci« s tanjšimi denarnicami pa se počutijo čedalje bolj izrinjene (v sociologiji se proces imenuje gentrifikacija). Mladi aktivisti neredko protestno obmetavajo obnovljene hiše z vrečami z barvo, a takšne akcije niso kaj več kot boj z mlini na veter.