Zavezniki začeli ofenzivo, talibi ugrabili novinarja

Kabul/London - Talibski uporniki so danes v južni afganistanski provinci Helmand ugrabili britanskega novinarja in dva afganistanska prevajalca, ker so v provinco vstopili brez dovoljenja, je po poročanju BBC povedal lokalni predstavnik talibov. Ugrabljene, ki jim očitajo vohunjenje, so uporniki odvedli na zasliševanje v eno izmed njihovih oporišč in jim zasegli avto, satelitski telefon in kamere, še poroča britanski BBC. Tiskovni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva v Londonu je povedal, da poročilo o ugrabitvi in identiteto novinarja še preverjajo.

Največja ofenziva zoper upornike po letu 2001

V provinci Helmand, ki je poleg proizvodnje opija poznana tudi kot večje oporišče talibov, so sicer mednarodne sile Isaf danes sprožile ofenzivo Ahil, s katero želijo prvenstveno izboljšati varnostne razmere in omogočiti obnovo infrastrukture na tem območju ter tako olajšati vsakodnevno življenje tam živečih prebivalcev. Tokratna ofenziva Isafa, ki so se jim pridružile tudi afganistanske sile, je največja skupna ofenziva zoper afganistanske upornike in preprodajalce droge po letu 2001. V današnjih spopadih je že padal prva žrtev na strani sil Isafa, in sicer je bil ubit britanski vojak.

Po besedah polkovnika Toma Collinsa, predstavnika za stike z javnostjo za sile Isaf, naj bi operacija Ahil označevala začetek večjih operacije sil Isaf v letu 2007. V ofenzivi sodeluje okoli 1000 afganistanskih vojakov in 4500 pripadnikov sil Isaf, ki so s 35.000 vojaki daleč največja varnostna sila v Afganistanu. Glavna naloga sil Isaf je vzpostavitev in ohranitev varnosti v državi.

Poleg tega je tukaj nameščenih še 8000 ameriških vojakov, ki pa delujejo v okviru operacije Trajna svoboda in niso neposredno povezani z Isaf. Vojaki so pod ameriškim poveljstvom, njihova glavna naloga pa je boj proti teroristom.

Protiameriški protesti v Džalalabadu

V Džalalabadu, v bližini meje s Pakistanom, so potekali protiameriški protesti. Najmanj 2000 ljudi je zaprlo cesto, ki povezuje Jalalabad in Kabul ter vzklikalo “Smrt Američanom“, poročajo priče dogodka. Zbrani, ki so protestirali zaradi smrti civilistov v nedeljo, ko so ameriški vojaki streljali na civiliste potem, ko je njihov konvoj napadel samomorilski napadalec, so od vlade zahtevali stroge ukrepe zoper ameriške vojake. Uradno naj bi v napadu umrlo 10 civilistov, medtem ko je po podatkih organizacije Human Rights Watch umrlo med osem in šestnajst ljudi.

V Isafu največ Američanov in Britancev

Prisotnost mednarodnih sil v Afganistanu se bo v prihodnosti še okrepila. Aprila bo prispelo še dodatnih 1400 britanskih vojakov, s čimer se bo skupno število tujih sil, ki prihajajo iz 26 držav članic Nato in 11 drugih držav, povečalo na več kot 36.000. Največ vojakov v sile Isaf prispevajo Američani - 13.000 vojakov, ki so nameščeni na vzhodu države, na drugem mestu jim z okoli 7700 pripadniki sledijo Britanci, ki so nameščeni na jugu. Poleg Britancev je na nemirnem jugu nameščenih tudi okoli 2000 kanadskih in nizozemskih vojakov.

V bolj mirnih provincah severnega in zahodnega Afganistana so nameščeni predvsem Nemci (3000 vojakov) ter Španci in Italijani. Skupaj z Italijani in Španci je v zahodnem Afganistanu nameščenih tudi 51 slovenskih vojakov, ki delujejo na območju Kabula in Herata. Njihova glavna naloga je varovanje oporišča v Heratu, delovanje na kontrolnih točkah ter patruljiranje v okolici Herata.

Poleg tujih sil, ki so zavezniki afganistanske vlade, se na jugu Afganistana nahaja tudi več sto tujih borcev, ki podpirajo talibanske upornike. Ti prihajajo predvsem iz osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Samo v lanskem letu je bilo v spopadih v Afganistanu ubitih 4000 ljudi, kar je največ po izgonu talibov v letu 2001. Od leta 2001 je v Afganistanu sicer umrlo skoraj 500 tujih vojakov, od tega 339 Američanov. Sledijo jim Velika Britanija s 40 žrtvami in Kanada s 36.

Za novinarje najbolj nevarne države Rusija, Kolumbija in Irak

Sicer pa ob poročilu o ugrabitvi britanskega novinarja ni zanemarljiv podatek, da je v zadnjem desetletju nasilne smrti umrlo 1000 novinarjev in drugih predstavnikov medijev, od tega četrtina v oboroženih konfliktih. Več kot polovica pa jih je bila umorjena v mirnem času, ugotavlja poročilo International News Safety Institute (INSI).

Raziskava, ki zajema obdobje med januarjem 1996 in junijem 2006, je ugotovila, da je bilo najmanj 657 novinarjev ubitih v mirnem času, ko so poročali o novicah iz svoje države. Skoraj polovica je bila ustreljenih, ostali so bili razstreljeni, pretepeni, zabodeni, mučeni ali obglavljeni.

"V številnih državah je umor postal najlažji, najcenejši in najučinkovitejši način za utišanje problematičnega poročanja," je izjavil direktor INSI Rodney Pinder. "Večina je bila umorjenih zaradi svojega dela: odstranile so jih sovražne oblasti ali kriminalci, ko so poskušali osvetliti najtemnejše kotičke svoje družbe," je poudaril.

V zadnjih desetih letih so bile za novinarje najbolj nevarne države Rusija, Kolumbija in Irak, med nevarnejše pa sodijo še Filipini, Iran, Indija, Alžirija, Mehika, Pakistan in države nekdanje Jugoslavije, ugotavlja poročilo na 80 straneh.

Direktor BBC Global News Richard Sambrook, vodja raziskave INSI, je dejal, da je danes objavljeno poročilo najbolj celovito doslej, kar se tiče smrti v medijih. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi nekaznovanja morilcev. "Podatki kažejo, da umor novinarja ne predstavlja praktično nikakršnega tveganja," je dejal.