Tiskane izdaje
New York/Zagreb/Ljubljana - Časa za dogovor s Hrvaško glede nadaljevanja njenih pristopnih pogajanj z EU je manj kot do petka, torej do pristopne konference, je danes v državnem zboru povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil, pogajanja zdaj še potekajo, zatem bo o tem v četrtek odločala vlada, nato pa bo moral mnenje dati še DZ.
Žbogar je v DZ na seji odbora za zunanjo politiko (OZP) za zaprtimi vrati obvestil poslance o poteku pogovorov s francoskim predsedstvom EU glede iskanja kompromisa, da bi Hrvaška v petek na pristopni konferenci v Bruslju lahko odprla deset poglavij v pogajalskem procesu z EU. Kot je pojasnil, rešitve še ni, da pa se "pogovarjamo na osnovi slovenskega osnutka pisma".
V tem procesu so še vedno elementi, s katerimi se slovenska stran ne strinja, vendar pa se pogovori nadaljujejo, časa pa je še par dni. "Časa je v bistvu malo manj kot do petka. Vendarle se mora o tem predlogu izjasniti slovenska vlada in ponovno OZP in odbor za zadeve EU, tako da nekako do četrtka oz. do konca srede bi verjetno morali imeti neko odločitev," je povedal Žbogar.
Sanader upa, da se bodo Slovenci odpovedali trdoglavosti
Hrvaški premier Ivo Sanader je v nedeljo izrazil prepričanje, da bosta Hrvaška in Slovenija kmalu podpisali skupno izjavo, ki jo usklajuje francosko predsedstvo EU in naj bi rešila slovensko blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z unijo. Ponovil je, da je to dvostransko vprašanje, ki ga državi ne bi smeli urejati na ravni EU.
"Želim verjeti, da bo francosko predsedovanje EU obrodilo sadove ter da bosta Hrvaška in Slovenija kmalu podpisali skupno izjavo. Menim, da so obeti za dosego razumnega stališča dobri, saj v omenjeni izjavi ne želimo prejudicirati urejanja obmejnih problemov, ki bi nas potem obremenjevali pred mednarodnimi telesi, v okviru katerih bomo te probleme reševali," je povedal Sanader.
Sanader, ki je v New Yorku zaradi hrvaškega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN, je poudaril, da je optimist, posebej zaradi tega, ker želi Francija podpis skupne izjave doseči v času svojega predsedovanja uniji. Dodal je, da je Hrvaška pripravljena na odpiranje novih poglavij v pogajanjih z EU ter da v prihodnjih petih dneh pričakuje pozitivne novice.
Hrvaška potrebuje rezervni načrt v čakalnici EU
"Če bo Slovenija uspela preprečiti sklenitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU leta 2009, bo glavni hrvaški strateški načrt neuresničen," piše današnji Novi list, ki ocenjuje, da Zagreb nima "plana B", če bi Slovenija vztrajala pri blokadi. Časnik še opozarja, da neuspeh hrvaških pogajanj močno ogroža hrvaško-slovenske odnose na vseh ravneh.
"Vsak dan je vse bolj očitno, da Hrvaška kljub vsem pričakovanjem in željam hrvaške politike in javnosti, ne bo uspela premostiti blokade v pristopnih pogajanjih z EU, ki jo postavlja Slovenija, ter zaradi tega ne bo sklenila pogajanj v prihodnjem letu, posledično pa ne bo postala polnopravna članica unije leta 2011," dodaja Novi list. Kljub temu pa redki na Hrvaškem obravnavajo rezervni scenarij.
Časnik poudarja, da mora Hrvaška v sedanjih ključnih dnevih izvajati proaktivno politiko, ne pa čakati, da rešitev pade z neba (Bruslja). Uspeh blokade in prestavitev vstopa namreč pomenita "splošno upočasnitev".
Časnik navaja izjavo publicista in zgodovinarja Slavka Goldsteina, ki je ocenil, da je slovenska blokada "tragična". "To bo zagotovo negativno vplivalo na hrvaško-slovenske odnose, sicer pa se odnosi lahko popravijo v hipu, če se bodo Slovenci odpovedali sedanji trdoglavosti. V nasprotnem se bodo odnosi poslabšali, čeprav ti kljub političnim problemom med državljani niso slabi," je izjavil Goldstein. Spomnil je, da je Hrvaška tudi sama prispevala k upočasnitvi pogajanj in pri tem omenil primera Gotovina in Bobetko.
Predsednik saborskega odbora za evropske integracije iz Socialdemokratske stranke (SDP) Neven Mimica je dejal, da celotnih odnosov od medčloveških do meddržavnih ne bo nič rešilo od propada v globoki ponor, če bo Slovenija glavni razlog za dolgotrajno prestavitev vstopa Hrvaške v EU. Dejal je, da Slovenija blokira tudi širitev EU.
Medtem poslanec Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Andrija Hebrang za Novi list trdi, da Hrvaška sploh ne sme pomisliti na alternativo splošnem konsenzu glede sklenitve pogajanj v prihodnjem letu. Ocenil je, da je Hrvaška izpolnila vse obveznosti do EU, ter da ne obstaja noben razlog, ki bi lahko ustavil Hrvaško razen "partikularnih interesov posameznih članic EU".
Novi list še piše, da je bila alternativa EU ponavadi zgolj poceni politična fraza ali Evropa ali Balkan. "Čeprav so se pogajanja davno začela, vstop v unijo pa se zdi na dosegu roke, bi resna politika morala imeti rezervni načrt, če primarni cilj ne bo dosežen," sklene reški časnik.
