ZDA bodo Ahmadinedžadu odobrile vizum

Iranski predsednik Ahmadinedžad želi sodelovati pri razpravi v VS ZN glede predloga resolucije o sankcijah proti Iranu zaradi jedrske dejavnosti. ZDA bodo vizo za vstop v državo izdale.

Objavljeno
16. marec 2007 20.15
Ahmadinežad želi pred Varnostni svet ZN
Teheran/Washington/Ljubljana - ZDA so v preteklosti v skladu s svojimi obveznostmi kot gostiteljica sedeža organizacije Združenih narodov iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu že izdale vizo za vstop v ZDA, da se je lahko udeležil zasedanja ZN, in bodo to storile znova, je danes povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack. Ahmadinedžad je namreč ZDA zaprosil za vizo, da bi se lahko udeležil zasedanja Varnostnega sveta ZN.

Ahmadinedžad ne popušča

Iranski predsednik je sicer na shodu v iranskem mestu Katem zatrdil, da bo Iran nadaljeval z izvajanjem jedrskega program kljub stopnjevanemu pritisku Varnostnega sveta Združenih narodov na Iran. Stalne članice VS (Velika Britanija, Francija, ZDA, Kitajska, Rusija) in Nemčija so namreč v četrtek dosegle dogovor o novih sankcijah, potem ko je Teheran zavrnil zahtevo po zaustavitvi programa za obogatitev urana. Britanski veleposlanik pri ZN je predlog nato poslal še desetim nestalnim članicam VS ZN, ki niso sodelovale pri pogajanjih. Sankcije razširjajo seznam oseb in institucij z zamrznjenim premoženjem, prepovedujejo kupovanje orožja od Irana ter uvajajo še nekatere druge ukrepe. VS ZN naj bi o resoluciji razpravljal prihodnji teden, točen datum pa še ni določen.

Razprave VS ZN se želi udeležiti tudi Ahmadinedžad

Kot je poudaril McCormack, bodo ZDA storile vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile postopek izdaje potrebnih dokumentov. Obenem pa je izrazil upanje, da bo iranski predsednik svoj obisk na sedežu ZN v New Yorku izkoristil za pristop k pogajanjem o svojem spornem jedrskem programu.

Iran je preko veleposlaništva ZDA v Švici zaprosil za vize za Ahmadinedžada in njegovo spremstvo. Iranski predsednik želi namreč nastopiti pred VS ZN, ko bo ta obravnaval resolucijo o sankcijah proti Iranu zaradi njegovega kljubovanja zahtevi po prekinitvi bogatenja urana. To pravico namreč sleherni državi, na katero se nanaša neka resolucija VS ZN, zagotavlja Ustanovna listina ZN.

Iranska misija pri ZN je predsedujočemu Varnostnemu svetu Združenih narodov, veleposlaniku Južnoafriške republike Dumisaniju Kumalu, že poslala uradno pisno prošnjo za udeležbo iranskega predsednika Ahmadinedžada pri razpravi v VS ZN glede predloga nove resolucije o sankcijah proti Iranu zaradi nadaljevanja jedrskih dejavnosti.

Kumalo: Udeležba predstavnika Irana bi lahko bila koristna

Dumisani Kumalo je dejal, da bi glede na pravila delovanja VS ZN le težko preprečili udeležbo predstavnika države, ki je na dnevnem redu razprave, osebno pa misli, da bi to lahko bilo koristno.

ZDA menijo, da je prošnja ironična

Ameriški veleposlanik pri ZN Alejandro Wolff je novinarjem dejal, da je precej ironično, da predsednik države, ki nima spoštovanja do dela VS ZN, izraža zanimanje za nastop pred tem organom ZN.

Ahmnadinedžad je v četrtek sicer dejal, da VS ZN nima legitimnosti in da bodo nove sankcije Iran le vzpodbudile k samozadostnosti in nadaljnjemu razvoju jedrske tehnologije. Wolff je še ponovil, da mora Iran izpolniti zahteve resolucij VS ZN.

Francoski premier Dominique de Villepin, ki se je v četrtek sestal z generalnim sekretarjem ZN Banom Ki Moonom, pa je povedal, da predstavlja nov predlog resolucije odgovoren pristop, ki ohranja enotnost mednarodne skupnosti glede Irana.

Predlog resolucije je pripravljen

Nov predlog resolucije predlaga embargo na izvoz orožja iz Irana, prostovoljni embargo na prodajo orožja v Iran, širitev seznama oseb in podjetij, ki bi ji zamrznili premoženje, in prepoved novih posojil ali donacij Iranu, razen za humanitarne namene. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pa bo dobila navodilo, naj v 60 dneh od sprejetja resolucije ponovno poroča o delovanju Irana.

Drnovškovo pismu Ahmadinedžadu

Iranskemu predsedniku Ahmadinedžadu je nedavno pisal tudi predsednik republike Janez Drnovšek in izrazil zaskrbljenost zaradi napete situacije v zvezi z iranskim jedrskim vprašanjem. Drnovšek je tudi ponudil, da lahko pomaga pri iskanju politično-diplomatske rešitve. Ahmadinedžad pa je v odgovoru zatrdil, da bo Iran razvijal jedrsko tehnologijo le v mirne namene.

Kot so povedali v uradu predsednika republike, je Drnovšek v pismu Ahmadinedžadu "izrazil zaskrbljenost zaradi napete situacije in možnega vojaškega spopada". Napisal je, da je Iran varnejši brez jedrskega orožja kot pa z njim, in ponudil, da "lahko pomaga pri iskanju rešitve, ki bi preprečila vojno". V ta namen se je Drnovšek prejšnji teden na Dunaju srečal z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamedom El Baradejem.

Ahmadinedžadov odgovor v Ljubljano prenesel iranski zunanji minister Motaki

Kot so pojasnili v Drnovškovem uradu, je Ahmadinedžad odgovoril, da Iran želi mir in da bo razvijal jedrsko tehnologijo le v miroljubne namene. Odgovor je Drnovšku prenesel iranski zunanji minister Manušer Motaki, ki je v sredo obiskal Ljubljano. Drnovšek in Motaki sta se pogovarjala o konkretnih načinih za rešitev krizne situacije, o tem pa bo predsednik republike govoril tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Moonom prihodnjo sredo v New Yorku, so še povedali v uradu.

Pismo Drnovška Ahmadinedžadu je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko omenil zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je povedal minister, je bil s pismom povezan obisk Motakija v Sloveniji, ta pa je v Ljubljani povedal, da Iran nima namena razvijati jedrskega orožja.

Rupel: Slovenija priznava pravico držav do razvoja miroljubne jedrske energije

Rupel je povedal, da je obisk pred 14 dnevi predlagal Motaki. Obisk so nato organizirali tako rekoč v zadnjem trenutku, je dodal. Rupel je še povedal, da Iran uživa dvomljiv sloves. Dejal je, da je bogatenje urana v Iranu do neke mere mogoče razlagati kot prizadevanja za pridobivanje jedrske energije v miroljubne namene, a poročila, med drugim Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), govorijo, da želi Iran razviti tudi procese, ki jih je možno uporabiti za proizvodnjo jedrskega orožja.

Motaki je po Ruplovih besedah na srečanju v Ljubljani povedal, da gre pri slednjem za natolcevanja in da Iran nima namena razvijati jedrskega orožja. Slovenska stran je Motakiju v zvezi s tem dejala, da Slovenija priznava pravico držav do razvoja miroljubne jedrske energije. Sicer pa Slovenija podpira in je del politike EU do tega vprašanja. "Stvar je kočljiva," saj se v Varnostnem svetu ZN trenutno pripravljajo nove sankcije proti Iranu, je še povedal Rupel.

V zadnjem času pa je prišlo tudi do novih momentov, saj se pripravlja nova konferenca o varnosti v Iraku, na kateri bo prisotna EU, pa tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. To pa daje slutiti možnost, da bo prišlo do pogovorov med ZDA, ki sicer zavračajo dialog z Iranom, dokler ta ne ustavi bogatenja urana, in Teheranom, je med drugim še povedal Rupel.