ZDA: Boj za državno blagajno

Po vrenju v Egiptu, ki so ga v Washingtonu spremljali in komentirali, kakor da bi se odvijalo v eni od ameriških zveznih držav, bodo ta teden politiki in mediji preusmerili pozornost ameriške javnosti na notranja bojišča.

Objavljeno
14. februar 2011 21.42
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
New York – Začela se bo velika razprava tako o letošnjem, še delujočem proračunu, ki bi ga republikanci radi oklestili, kakor o novem proračunu za fiskalno leto 2012, ki se začne 1. oktobra, njegov predlog pa je včeraj predstavil predsednik Barack Obama. Prav tako bodo morali kongresniki začeti razmišljati o dvigu meje zadolževanja države, saj tej v nasprotnem primeru grozi bankrot, kakor je opozoril prvi ameriški bankir Ben Bernanke. Najbolj kislo jabolko, v katero bi morale ameriške oblasti ugrizniti, pa je resnično dolgoročno varčevanje, pri katerem ne bodo mogli obiti stroškov za obrambo ter socialno in zdravstveno varnost, ki znašajo kar 90 odstotkov vse državne porabe.

Ko je nekdanji republikanski predsednik Ronald Reagan potreboval podporo demokratske opozicije pri krpanju proračunske luknje, ji je ponudil kompromis: dve tretjini privarčujemo z rezanjem državnih storitev, tretjino pa z višanjem davkov. Danes predstavniki »stare dobre stranke«, ki jim nekdanji hollywoodski igralec velja za idola in zgled republikanskega voditelja, v kaj takšnega ne bodo privolili, pa čeprav jim je Obama na mizo položil Reaganovo ponudbo, je včeraj zjutraj ugotavljal komentator ameriškega javnega radia NPR.

Do Obamovega nastopa v predmestju Baltimora, kjer je predstavil 3,73 bilijona dolarjev vredni predlog proračuna za prihodnje leto, je manjkalo še nekaj ur, a ameriški mediji, ki so jih dobro obveščeni in anonimni viri vnaprej poučili, kaj se skriva v predlogu administracije, so že čez konec tedna razgrnili vse ključne točke Obamovega proračunskega načrta, ki naj bi v naslednjih desetih letih primanjkljaj zmanjšal za 1,1 bilijona dolarjev. Po Obamovem predlogu bo država večinoma prihranila le na račun socialnih programov, so zadnje dneve ugotavljali liberalni komentatorji in naštevali okrnjene programe za pomoči revnim, odpravljene subvencije manj premožnim za ogrevanje domov, rezanje sredstev za nekdanje Obamove kolege, organizatorje življenja v lokalnih skupnostih ter zmanjševanje denarja za okoljevarstvene projekte, kakor je čiščenje pitne vode.

»Čeprav je absolutno nujno, da živimo tako, kakor si lahko privoščimo, pa zaradi tega ne smemo žrtvovati naše prihodnosti,« je včeraj povedal predsednik države, ki edina od članic skupine najrazvitejših in najhitreje razvijajočih se držav G20 letos pričakuje povečanje primanjkljaja. Ta bo po uradnih napovedih letos dosegel skoraj 1,7 bilijona dolarjev. Obama je napovedal, da bo država v prihodnjem letu več namenila za izobraževanje, zdravstvene in bilološke raziskave, gradnjo infrastrukture, zlasti sodobnega internetnega omrežja in hitre železnice, ter razvoj čiste energije. A kljub tem povečanim izdatkom bo država prihranila s petletno zamrznitvijo domače porabe, odpravo subvencij naftnim podjetjem in zmanjšanjem pomoči za velika letališča.

Kakor je bilo pričakovati, so republikanci predlog demokratskega predsednika takoj raztrgali. »Predlagani proračun bo še naprej uničeval delovna mesta, saj je v njem še vedno preveč trošenja, izposojanja in obdavčevanja,« se je oglasil novi republikanski predsednik zveznega predstavniškega doma John Boehner. Njegovi strankarski kolegi svojega predloga o proračunu za prihodnje leto še niso pripravili, ker bi radi oklestili primanjkljaj še pred začetkom novega fiskalnega leta. Pripravili so predlog, ki bi državi že v tem letu privarčeval sto milijard dolarjev, njihove načrte pa je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman v komentarju za časnik New York Times opremil s sloganom: Pojejmo prihodnost. Po besedah liberalnega ekonomista bi republikanci varčevali le pri dolgoročnih projektih, saj njihove odprave ali okrnitve volivci ne bi takoj začutili na svoji koži.

Težava obeh političnih strank je, da se nočeta spoprijeti s pravim problemom, ugotavlja več ekonomskih analitikov. Vsi bi omejevali porabo za vsakodnevno delovanje države, nihče pa se noče lotiti vojske in sociale, ki požreta kar 90 odstotkov proračuna. V republikanski stranki je prišlo celo do razprtij, saj je za stare republikance obrambni in varnostni proračun nekaj nedotakljivega, novi republikanski politiki, ki so se v kongres prebili s pomočjo gibanja čajankarjev, pa nimajo težav pri rezanju sredstev za to sveto kravo.

Vojski in obrambni 
industriji prizaneseno

Pentagon je sicer že pred časom pripravil predlog, kako bi v desetih letih privarčeval 78 milijard dolarjev. A Obamov proračunski predlog vojski in obrambni industriji ni ponudil razlogov za pritoževanje. Predlog osnovnega vojaškega proračuna za leto 2012, h kateremu ni prištetih 118 milijard dolarjev za vojaške operacije v Afganistanu, Iraku in Pakistanu, znaša 553 milijard dolarjev, 22 milijard več kakor v lanskem letu. A ogromni stroški za vojsko niso edina vroča postavka, ki se je politiki iz obeh strank nočejo dotakniti in se raje ukvarjajo s tem, kako bi privarčevali z omejevanjem zgolj desetine porabljenega državnega denarja. »Na boljšem svetu bi politiki svojim volivcem govorili tako, kakor da so ti odrasli ljudje. Pojasnili bi jim, da teh deset odstotkov proračuna nima nikakršne zveze z dolgoročnim neravnotežjem med porabo in prihodki. Potem bi jim morali povedati, da reševanje tega dolgoročnega problema zahteva dve stvari: spoprijem s stroški zdravstvenega varstva in povečanje davkov za programe, ki jih Američani res hočejo,« je zapisal Krugman.