ZDA prvi orožar

ZDA bodo v letošnjem fiskalnem letu dosegle nov rekord v prodaji orožja. Proizvodnja koncenvionalnega orožja je v zadnjih dveh letih zaradi povečanih trenj na Bližnjem vzhodu in na SV Azije dosegla doslej najvišjo raven.

Objavljeno
28. september 2009 10.21
Orožje bodo namenili za iraško vojsko
Jure Kosec
Jure Kosec
Nekaj manj kot teden dni po objavi podatkov o deležih posameznih držav v svetovni trgovini z orožjem za leto 2008, po katerih so z več kot dvema tretjinama vsega prodanega orožja na svetu vodile Združene države Amerike, je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da bodo ZDA v letošnjem fiskalnem letu najverjetneje dosegle nov rekord. V zadnjih enajstih mesecih so s številnimi državami podpisale za 35,3 milijarde dolarjev pogodb o naročilu konvencionalnega orožja. V zadnjih dveh letih je proizvodnja tega orožja, kljub gospodarski krizi, predvsem pa zaradi povečanih regionalnih trenj na Bližnjem vzhodu in v severovzhodni Aziji, dosegla doslej najvišjo raven.

 

Sodeč po raziskavi, ki jo je opravila neodvisna skupina ameriškega kongresa, je vrednost po svetu sklenjenih orožarskih pogodb za leto 2008 presegla 55 milijard dolarjev. Z več kot dvetretjinskim deležem te vsote, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti predvsem zaradi vpliva gospodarske krize upadla za 7,6 odstotka, so ZDA lani prodale za nekaj manj kot 38 milijard dolarjev orožja. V primerjavi z letom 2007 se je ameriški izkupiček povečal za nekaj več kot 12 milijard dolarjev. Združenim državam na drugem mestu sledi Italija s 3,7 milijarde dolarjev in na tretjem Rusija s 3,5 milijarde dolarjev prodanega orožja.

 

Konec letošnjega fiskalnega leta - v ZDA se zadnje gospodarsko četrtletje konča 30. septembra - utegne prinesti nov rekord. Podatki o prodaji in dobavi orožja, ki jih je objavilo ameriško obrambno ministrstvo, Američane s podpisanimi pogodbami v vrednosti 35,3 milijarde dolarjev znova uvrščajo v svetovni vrh. Slab mesec dni pred letnim obračunom, ko končno število sklenjenih poslov še ni znano, v Pentagonu pričakujejo nove rekordne številke.

 

»Prodaja orožja je le del pomembne strategije za izboljševanje in poglabljanje naših odnosov z nastajajočimi velesilami, denimo z Indijo, in za krepitev dolgoletnih stikov z našimi prijatelji in zavezniki,« je v svojem prvem govoru dejal Andrew Shapiro, pristojen za trgovino z orožjem v administraciji predsednika Baracka Obame. Shapiro, ki je nastopil funkcijo junija, je še dodal, da so tovrstne pogodbe vzvod, s katerim lahko ZDA uspešno uravnavajo svojo industrijo in inovativnost in tako dosežejo uveljavitev svojih vitalnih interesov onstran državnih meja.

 

Predvsem kar zadeva zunanjepolitične interese, poskušajo ZDA uveljavljati načelo »pametne moči«, ki združuje obrambne sposobnosti z razvojnimi. Pred dnevi objavljena raziskava pripisuje večanje ameriškega tržnega deleža predvsem bolj intenzivni oborožitveni dejavnosti in trenjem na Bližnjem vzhodu ter v severovzhodni Aziji. Hkrati poudarja pomen mreže ameriških partnerjev, razpredene po večjem delu sveta, ki jih z ZDA vežejo dolgoročne pogodbe. Po pisanju Richarda F. Grimmetta, strokovnjaka na področju mednarodne varnosti in avtorja objavljene študije, je ameriška rast med eno največjih gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih »nekaj nedojemljivega«.

 

Trgovina z orožjem, ki je kljub skoraj dvetretjinskemu tržnemu deležu Američanov še vedno precej konkurenčna dejavnost, prinaša državam dobaviteljicam poleg profita, predvsem v razvijajočih se delih sveta, tudi ustrezen politični vpliv. Tako je prodaja orožja državam v razvoju v letu 2008 presegla 42 milijard dolarjev, kar je le slaba milijarda več kakor leto prej. Med največjimi kupci v razvitem svetu so predvsem bližnjevzhodne države. Združenim arabskim emiratom, ki so lani sklenili za 9,7 milijarde dolarjev poslov, sledi Saudska Arabija z 8,7 milijarde dolarjev in Maroko s 5,4 milijarde dolarjev vrednimi pogodbami.

 

Največji upad prodaje je doživela Rusija, saj se je njen delež v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za več kot 60 odstotkov. Ključni razlog za zmanjševanje naročil v ruski vojaški industriji je bržkone upad povpraševanja na Kitajskem, kjer so v zadnjih letih močno izpopolnili proizvodne zmogljivosti na obrambnem področju.


 

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela