ZDA se ne bodo odzvale na pismo iz Teherana

New York - Zunanji ministri petih stalnih članic varnostnega sveta OZN (ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska) ter Nemčije ponoči niso uspeli doseči soglasja glede resolucije, ki bi jo glede Irana sprejel varnostni svet ZN (VS ZN). Resolucijo, ki bi po sedmem poglavju ustanovne listine ZN omogočila uvedbo sankcij ali celo vojaškega posredovanja, sta Rusija in Kitajska za zdaj zavrnili.

Nova britanska zunanja ministrica Margaret Beckett pa je po ponedeljkovih pogovorih dejala, da ni načrtov za vojaško akcijo proti Teheranu. "Morda bo treba uvesti sankcije," je še omenila v pogovoru za britanski BBC. Po njenem mora Teheran doumeti, da mednarodna skupnost misli resno s tem, da Iran ne more še naprej kršiti svojih mednarodnih zavez. Dala je tudi vedeti, da glede iranskega jedrskega vprašanja obstajajo velike razlike v stališčih med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani.

Laridžani: Obravnava pred VS ZN je napaka

Glavni iranski jedrski pogajalec Ali Laridžani, ki se mudi na obisku v Grčiji, pa je obljubil sodelovanje Teherana, če bo vprašanje iranskega jedrskega programa obravnavala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in ne VS ZN. "Ne bi smelo priti do prenagljenih potez, ki bi vodile v konflikt," je poudaril Laridžani in izpostavil, da je čas za diplomacijo.

Po pogovorih z grško zunanjo ministrico Doro Bakojanis je Laridžani še ocenil, da je bila napotitev iranskega vprašanja pred VS ZN "korak v napačno smer".

Hladen odziv na iransko "pismo sprave"

Precej reakcij pa je vzbudilo tudi pismo, ki ga je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad v ponedeljek poslal ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. Bela hiša je prejetje 18 strani dolgega pisma potrdila v ponedeljek zvečer po lokalnem času.

Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je povedala, da je upala, da bo pismo odprlo pot k diplomatski rešitvi iranskega jedrskega vprašanja, a po njenem mnenju v njem ni nič takšnega, česar ne bi že vedeli in predebatirali. V angleščini napisano pismo tako ne ponuja odgovora na zaskrbljenost mednarodne skupnosti, Ahmadinedžad je zapisal le, da Iran bogati uran samo zaradi uporabe elektrike v gospodinjstvih.

Medtem je Bush danes ponovno dejal, da verjame v možnost diplomatske rešitve spora glede iranskega jedrskega programa, prav tako pa ponovno ni izključil možnosti uporabe sile. "Prva in najpomembnejša možnost je diplomacija. Verjamem, da to lahko dosežemo po diplomatski poti," je dejal Bush.

ZDA se ne bodo uradno pisno odzvale na Ahmadinedžadovo pismo, so sporočili iz Bele hiše. " Mi smo se že odzvali," je dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Frederick Jones, ki je spomnil na izjave več ameriških uradnikov, med drugimi zunanje ministrice Riceove.

Iransko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da pričakuje odziv Busha na pismo. Po besedah tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva Hamida Reze Asefija namreč namen pisma ni vplivati na članice VS ZN, temveč izvabiti neposreden odziv ameriškega predsednika.

Ostra kritika ameriškega svetovnega nadzora in reda

Ahmadinedžad namreč v pismu, ki ga je poslal prek švicarskih diplomatskih kanalov, predlaga vrnitev k spoštovanju verskih načel, kar bi pripomoglo k vnovični vzpostavitvi zaupanja med državama. Hkrati pa ostro kritizira politiko ZDA, od napada na Irak do ameriške podpore Izraelu.

Ob tem iranski predsednik ugotavlja, da sta temelja ameriškega svetovnega nadzora in reda, liberalizem in demokracija, propadla. Kot piše v pismu ameriškemu kolegu, liberalizem in demokracija nista pripomogla k uresničevanju idealov človeštva ter sta danes doživela neuspeh. V tradicionalnih vrednotah Ahmadinedžad vidi "nove načine za izhod iz sedanjega napetega položaja v svetu".

Na Ahmadinedžadovo pismo pa so se že odzvali svetovni naftni trgi; cena črnega zlata je padla za dober dolar in je tako spet manj kakor 70 dolarjev za sod.

Pismo je sicer pomemben precedens, saj gre za prvo (javno priznano) osebno komunikacijo med iranskim in ameriškim predsednikom po letu 1980, ko sta državi pretrgali diplomatske odnose. Washington in Teheran sta leta 1980 pretrgala diplomatske stike, potem ko so iranski skrajneži leta 1979 zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu, kjer so 444 dni zadrževali 52 Američanov.