Haleyjeva je odločitev skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom sporočila na novinarski konferenci v Washingtonu. Pompeo je ob tem povedal, da je bilo preveč zavez neizpolnjenih. »Predsednik Trump si želi zakotaliti žogo naprej. Že od začetka opozarja na države, ki govorijo eno, delajo pa drugo, in točno to je glavni problem sveta,« je dejal.
Svetu ZN s sedežem v Ženevi zdaj predseduje Slovenija.
Tam je tudi predsednik Borut Pahor, ki bo danes nastopil kot osrednji govornik.
Tam je tudi predsednik Borut Pahor, ki bo danes nastopil kot osrednji govornik.
Odločitev za odhod ni popolno presenečenje, saj se je poteza nakazovala že nekaj mesecev. So pa ZDA napovedale izstop ravno v času, ko so same pod plazom kritik zaradi dogajanja na meji z Mehiko. Trumpovo ravnanje in njegovo politiko ločevanja migrantskih otrok od staršev je ostro kritiziral visoki komisar za človekove pravice ZN Zeid al Husein, kritičen pa je bil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Prav zato analitiki ugibajo, da bi bil povod za potezo ZDA bolj kot ščitenje držav, ki kršijo človekove pravice, lahko kje drugje.
Oglasile so se že nekatere organizacije za zaščito človekovih pravic. »Umik Trumpove administracije je žalosten odsev njene enodimenzionalne agende na področju varovanja človekovih pravic. Branjenje izraelskih zlorab pred kritiki je nad vsem. Svet ZN za človekove pravice je odigral pomembno vlogo v državah, kot so Sirija, Severna Koreja, Burma in Južni Sudan, a Trumpu je pomembno samo, da brani Izrael,« je povedal izvršni direktor organizacije Human Rights Watch Kenneth Roth. V Amnesty International pa so zapisali, da je s to potezo Trump še enkrat pokazal »popolno nespoštovanje do temeljnih pravic in svoboščin, za katere naj bi se ZDA zavzemale«.
Svet ZN za človekove pravice je pred 12 leti nadomestil diskreditirano Komisijo ZN za človekove pravice. Sestavlja ga 47 držav članic. Kritike iz časov komisije, da so v njem članice države, ki kršijo človekove pravice, pa so se prenesle tudi na svet.
Na umik ZDA iz Sveta ZN za človekove pravice se je že odzvala Slovenija. Z zunanjega ministrstva so sporočili, da obžalujejo odločitev ZDA, a kljub temu verjamejo in pričakujejo, »da bodo ZDA s svojim ravnanjem in zavzemanjem ter promocijo in zaščito človekovih pravic ostale vpete v njihovo krepitev v mednarodni skupnosti in na takšen način prispevale k vlogi Sveta OZN za človekove pravice in k uveljavljanju njegovih temeljnih načel«.
Na MZZ še dodajajo, da je Slovenija v vseh dosedanjih aktivnostih poudarjala pomen postopnosti, inkluzivnosti, čezregionalnega sodelovanja in dejstvo, da mora biti vsaka odločitev sprejeta soglasno. »Enostransko poseganje v institucionalni paket, na katerem je utemeljen Svet ZN za človekove pravice, lahko pomeni njegov zaton,« so še zapisali.
Na MZZ še dodajajo, da je Slovenija v vseh dosedanjih aktivnostih poudarjala pomen postopnosti, inkluzivnosti, čezregionalnega sodelovanja in dejstvo, da mora biti vsaka odločitev sprejeta soglasno. »Enostransko poseganje v institucionalni paket, na katerem je utemeljen Svet ZN za človekove pravice, lahko pomeni njegov zaton,« so še zapisali.