ZDA znova talec politike

New York – Združene države le še ure ločijo od tega, da se zaostrovanje politične krize konča z ustavitvijo dela vlade. Torišče spopada je reforma zdravstvenega zavarovanja, ki bi jo desnica rada preložila za leto dni, levica pa vztraja pri njeni izpeljavi. V politične mlinske kamne je ujetih več kot 800.000 vladnih uslužbencev, ki jim grozi neplačan dopust.

Reforma, po predsedniku Baracku Obami imenovana Obamacare, je bila že ob sprejetju pred štirimi leti trn v peti republikancev, zdaj je njena odprava postala bojni krik desnice. Vodstvo republikancev je celo pripravljeno na sklepanje kompromisov, a je zdaj ujetnik najbolj skrajnih članov, ki jih je v kongres naplavil vzpon protireformnega gibanja čajankarjev.

To je prejšnji teden dokazoval senator Ted Cruz, ko je za govornico senata preživel kar 21 ur in 19 minut pred glasovanjem o financiranju vlade. Njegovi predstavi so nasprotovali celo strankarski kolegi, saj ni šlo niti za obstrukcijo, ampak le šopirjenje za nabiranje volilnih glasov in denarja, toda za čajankarsko desnico je teksaški senator junak.

Spor se je osredotočil na zakon o začasnem financiranju vlade, v katerega je desnica skušala na vsak način vtakniti določilo, da vlada ne sme namenjati denarja za reformo zdravstvenega zavarovanja. Prejšnji zakon o začasnem financiranju se izteče jutri, nov je potreben, ker ZDA zaradi političnih nesoglasij že od leta 2009 niso sprejele letnega proračuna.

Za veliko večino Američanov je zaprtje vlade nesprejemljivo, kar 80 odstotkov jih zavrača takšno taktiko pogajanja v proračunski razpravi. To spodbuja tudi odločnost demokratske stranke, ki je prepričana, da se bo javno mnenje obrnilo proti desnici. Ob zadnjem zaprtju vlade v letih 1995 in 1996, ko sta se spopadla demokratski predsednik Bill Clinton in republikanska večina v kongresu, so volivci kaznovali desnico.

Toda pred slabima dvema desetletjema je kongres do zaprtja vladne finančne pipice sprejel že vrsto zakonov, ki so začasno financirali velik del vladnih dejavnosti. Tokrat ni niti enega – deloma tudi zato, ker ni več prakse proračunskega podkupovanja, po kateri so poslanci v zameno za podporo proračuna v njem dobili denar za projekte v svojih volilnih okrajih in postali bolj odločni v proračunskem boju.

Zaprtje vlade je bilo po besedah Leona Panette, takratnega vodja kabineta v Beli hiši, »vsakodnevna kriza, nikoli nisi zares vedel, kaj se bo zgodilo«. In to kljub temu, da je precejšen del vladnih programov imel urejeno začasno financiranje. Tokratno morebitno zaprtje bo »tako popolna ustavitev dela vlade, kot jo je možno doseči«, napoveduje strokovnjak za zvezni proračun Stan Collender.

Vse vladne službe in zvezne agencije so že izdelale načrte, kateri uslužbenci bodo morali na neplačani dopust in kateri bodo nadaljevali delo, ki je preveč pomembno za obstoj in varnost države, da bi ga ustavili. Številke so zelo različne. Tako bo recimo v vesoljski agenciji Nasa brez plače ostalo 97 odstotkov od 18.250 zaposlenih, medtem ko bo velika večina od okoli 16.000 agentov in analitikov zvezne policije FBI nadaljevala delo.

Nemajhna ironija je, da ustavitev dela vlade ne bo preprečila jutrišnjega začetka delovanja prvih vladnih tržnic za zdravstveno zavarovanje, saj je denar zanje zagotovljen z zakoni. Tržnice bodo delovale v 36 zveznih državah z republikansko večino, ki niso vzpostavile lastnega trga za zdravstveno zavarovanje. V njih bo to vlogo tako prevzela zvezna administracija, ki skuša milijone Američanov brez zavarovanja, predvsem mladih, prepričati, naj se zavarujejo.

Bela hiša je pretekli teden predstavila nove premije zavarovanja, ki jih bodo zavarovalnice ponujale prek vladnih tržnic. Tako imenovani srebrni načrt, ki pokriva 70 odstotkov zdravstvenih stroškov za tipičnega potrošnika, naj bi stal v povprečju 328 dolarjev. Pri tem bo večina potrošnikov upravičenih do pomoči v obliki davčnega popusta, tako da bo na primer 27-letna ženska z letnim zaslužkom do 25.000 dolarjev na leto plačevala 145 dolarjev na mesec. »Kakovostno zdravstveno zavarovanje bo dobila za manj denarja, kot znaša povprečni mesečni račun za telefon,« je poudaril predsednik Obama.