Tiskane izdaje
Pred časom bi bil tako pomemben mejnik prav gotovo dober razlog za praznovanje − danes temu ni več tako. Število prebivalcev se namreč naglo veča, kar marsikomu zbuja skrbi. Po pisanju Economista je bilo potrebnih 250.000 let, da je okoli leta 1800 Zemljino prebivalstvo preseglo milijardo; več kot stoletje pozneje, leta 1927, je preseglo že dve milijardi; le 32 let zatem pa tri milijarde. Da se je s petih milijard, kolikor jih je prebivalstvo štelo leta 1987, povišalo na šest milijard, je bilo potrebnih le 12 let. Še 12 pozneje bo znova naraslo za milijardo. Po ocenah Združenih narodov bo do leta 2050 na svetu tako živelo 9,3 milijarde ljudi. Pri tem se mnogi sprašujejo, ali lahko devet milijard ljudi sploh nahranimo? Ali bo toliko ljudi morda uničilo okolje? Bodo zaradi tega pogostejše vojne?
Kljub rasti prebivalstva manj spopadov in manj vpliva na okolje
Po pisanju britanskega tednika drži, da se mlajše prebivalstvo pogosteje zapleta v spopade, toda kot opozarjajo pri časniku, se je število vojaških spopadov, državljanskih vojn in žrtev oboroženih konfliktov v zadnjem času zmanjšalo.
Po drugi strani prebivalstvo močno vpliva na podnebne spremembe, biološko raznolikost, kislosti oceanov in količino izpustov toplogrednih plinov. A to po pisanju Economista še ne pomeni, da bo z večjim številom ljudi večja tudi škoda. Rast prebivalstva v revnejših državah je imela v zadnjih letih namreč manjši vpliv na podnebje kot rast prebivalstva v ZDA. Poleg tega bo rast prebivalstva v prihodnjih letih najvišja ravno v državah, ki proizvajajo najmanj škodljivih učinkov za okolje. Na onesnaževanje bo tako bolj kot rast prebivalstva vplivala gospodarska rast.
Po drugi strani pa ima rast prebivalstva večji vpliv na porabo hrane. Po podatkih Svetovne banke se bo morala kmetijska proizvodnja, če bo hotela ohraniti korak z rastjo prebivalstva in spremembami v prehranjevalnih navad, do leta 2055 tako povišati za dve tretjini. Toda tudi to ni tolikšen zalogaj, kot se zdi na prvi pogled, dodaja časnik. Med letoma 1970 in 2010 na primer se je kmetijska proizvodnja povišala za bistveno več, in sicer za več kot trikrat.
Rast prebivalstva se upočasnjuje
Po pisanju Economista se kljub temu, da se morda zdi drugače, rast prebivalstva upočasnjuje. Vrhunec je namreč dosegla v 60 letih prejšnjega stoletja, ko se je vsako leto zvišala za skoraj dva odstotka, zdaj pa je za polovico manjša. Zadnjič je bila tako nizka leta 1950, ko je bila bistveno višja tudi umrljivost prebivalstva. Posledica tega je, da bo naslednja milijarda dosežena šele čez 14 let, naslednja pa 18 let za tem.
Največ vpliva na to ima ima sicer nižanje stopnje rodnosti, torej manjšanje števila živorojenih otrok na žensko, ki je v večini držav 2,1 ali manj. To je namreč število, pri katerem se rast prebivalstva običajno ustavi. Po ocenah ZN le petina prebivalstva tako živi v državah z visoko rodnostjo, kjer se v povprečju rodijo trije otroci na eno žensko, kamor prištevajo večino afriških držav. Preostali svet pa je po podatkih ZN bolj ali manj enakomerno porazdeljen na države, v katerih je rodnost manjša, kot je potrebna za nadomestitev prebivalstva, torej manj kot 2,1, kamor se uvrščajo Evropa, Kitajska in vzhodna Azija; in na države, kjer je rodnost srednje visoka, torej med 2,1 in 3, kamor spadajo južna in jugovzhodna Azija, Bližnji Vzhod in Amerika.
Zaradi vse manjše rodnosti in padanja rasti prebivalstva pri Economistu tako ocenjujejo, da prebivalstvo morda nikoli ne bo močno naraslo, da pa se bo močno spremenila gostota poseljenosti po posameznih območjih.
