»Želel sem samo nagajati diktatorjem«

Praga - Veličastna palača češkega zunanjega ministrstva, ki je nekoč pripadala starodavni aristokratski družini Czernin, je bila pretekli četrtek ob sončnem zahodu že skoraj prazna, zadnji uslužbenci so odhajali domov. Zunanji minister Karel Schwarzenberg, ki bi kot starosta druge legendarne aristokratske družine z območja konec koncev počival v kakšnem od svojih gradov, pa je kljub dolgemu dnevu še vedno delal in si vzel tudi čas za intervju za slovenski časopis. »Ah, ljutomerski sivi pinot!« je dejal, ko je na koncu beseda nanesla tudi na slovenska vina; na Slovenijo ga namreč vežejo številni spomini iz časov, ko še ni vodil češke diplomacije in še ni bil eden najbolj priljubljenih politikov svoje države.

Spoštovani gospod zunanji minister – ali pa vas moram nagovarjati z …

... nagovarjajte me, kot želite, samo začnimo!

No, to je že prvo vprašanje, v nekaterih enciklopedijah, s spletno vred, namreč pravijo, da je vaš uradni naziv »vaša visokost«. (In dodajajo še princ, grof ter vojvoda, da naštejemo samo nekatere.)

Ne, ni me treba tako nazivati! (smeh)

Kot član najvišje evropske aristokracije pa bi vseeno lahko živeli udobno aristokratsko življenje, a ste se namesto tega odločili za politiko in trdo delo.

Pa saj sem mazohist! (smeh)

Ali pa vam je toliko mar za moralno plat zunanje politike, za vrednote, človekove pravice?

Ne, popolnoma sem nemoralen. (smeh)

Toda pot v politiko ste vendarle začeli z bojem za človekove pravice. Ali vas ti časi kaj spominjajo na to, kar se zdaj dogaja na arabskih in iranskih ulicah, ali mislite, da obstajajo univerzalna človeška hrepenenja po svobodi?

Temeljne vrednote za vse človeštvo obstajajo, seveda odvisno od kulturnega okolja, nekatere so bolj pomembne v enih kulturah in druge v drugih, to moramo vedeti. V temeljih pa so vrednote skupne vsemu človeštvu.

To so torej vaše izkušnje, potem ko ste se odločili, da ne boste sedeli v enem od svojih gradov, ampak se skupaj s kasnejšim predsednikom Vaclavom Havlom in drugimi bojevali za človekove pravice?

Tega nisem počel zato, ker sem hotel pomagati ljudem, želel sem samo nagajati diktatorjem in njihovim ljudem, to je bil moj temeljni namen.

In lahko bi rekli, da ste bili pri tem uspešni.

Deloma že.

Toda na svetu je še veliko diktatorjev.

Še veliko bo treba narediti, to ne bo končano do moje smrti. Pa saj mora ostati kaj dela za prihodnje generacije!

Pripravljate tudi novo doktrino češke zunanje politike. Kaj bo zdaj drugače?

Predvsem so se spremenile okoliščine. V preteklih desetih letih se je svet spremenil in temu moramo prilagoditi tudi našo zunanjepolitično doktrino.

Bo zdaj več poudarka na človekovih pravicah ali pa več spodbujanja trgovine?

To bo ostalo bolj ali manj enako. Kot veste, se je češka zunanja politika vedno zanimala za človekove pravice in tako bo tudi v prihodnje.

Kritiki pa bodo rekli, da je treba trgovati z vsemi državami, da ne morete užaliti držav, kot je na primer Kitajska.

Ne žalim jih, samo resnico govorim. Nikoli ne poskušam nikogar užaliti, toda za človekove pravice se zavzemamo, pa naj gre za velike države, kot sta Kitajska in Francija, ali manjše, kot sta Kuba in Burma. O tem se pogovarjamo z vsemi.

Pred nekaj leti so vas celo izgnali s Kube?

O, da!

Ali resnico govorite tudi sosednjim državam, kot je Madžarska, ki ima težave z medijskim zakonom?

O tem sem se pogovarjal med obiskom na Madžarskem. Govoril sem s kolegom, zunanjim ministrom Jánosem Martonyijem, seveda sem se pogovarjal o tem.

In kako je to sprejel?

Sprejel je, kar sem rekel. Seveda pa je zatrdil, da ima tudi Madžarska svoj zorni kot, kar razumem, saj je to posel ministra za zunanje zadeve.

Na srečanju višegrajskih držav ste se nedavno pogovarjali tudi o energetski neodvisnosti od Rusije.

Vidite, nikoli ni dobro, če si odvisen od ene same države, trenutno pa smo zelo odvisni od ruskega plina in celo gorivo za našo jedrsko elektrarno Temelin prihaja iz Rusije. Sem proti odvisnosti, in če bi bili enako odvisni od kakšne druge države, bi bil tudi proti temu. Nič nimam proti Rusiji, le od ene same države ne bi smeli biti tako odvisni.

Drugi načeli vaše zunanje politike sta bili doslej evropski in transatlantski steber. Ste imeli zdaj ob izbruhu hude finančne krize kdaj občutek, da so se vrednote, za katere ste se bojevali vse življenje, spremenile?

Nikakor. Trdno sem prepričan, da je finančna kriza izvirala iz moralne krize. Neodgovorno obnašanje mnogih ljudi v poslovnem svetu je v svojih temeljih moralna kriza.

Ali s tem mislite na koga posebej?

No, to so vsi špekulanti, ne morem jih omenjati po imenu. Prepričan pa sem tudi, da so se neodgovorno obnašale nekatere države in nekatere finančne ustanove.

Ali mislite, da sta mednarodna skupnost in Evropa dovolj dobro ukrepali?

Poskušajo, videli pa bomo, kaj bo nastalo iz tega.

Torej verjamete, da je še marsikaj treba narediti?

Seveda!

Kajti v Evropi je še vedno vprašanje, kdo bo naslednji po Grčiji in Irski.

To je drugo vprašanje, finančne težave ima nekaj držav, to ni skodelica čaja.

Kako gre pri tem Češki?

Kar dobro nam gre, nimamo velikih dolgov, ne država niti državljani.

Slovenija in Češka imata veliko podobnosti, številne podobne težave, pa tudi cilje. Kako vidite vlogo manjših srednjeevropskih držav v Evropi in svetu?

Dejal bi, da morajo manjše države vztrajati pri svojih načelih. Seveda spoštujemo velike države, manjše pa morajo vseeno ohraniti neodvisnost, imeti svoje poglede in jih tudi izraziti. Ne bi jih smelo biti strah izraziti svojega mnenja. In seveda moramo skrbeti za svoje interese, tudi majhne države imajo svoje interese in tudi posamezna območja jih imajo. Srednjeevropske države, kot so Slovenija, Avstrija, Madžarska in Češka, imajo veliko skupnega.

Kaj torej poveste francoskim in nemškim kolegom?

Desetletja stara zamisel francoskega izvora je, da naj velike države, še posebej Nemčija in Francija, vodijo Evropo. S pogledom nazaj je to seveda ena najbolj srečnih stvari, ki so se lahko zgodile Evropi, stare sovražnosti, ki so Evropo stoletja trgale na dele, so končane. Kljub vsem težavam mi je sodelovanje med njima veliko bolj všeč kot vojne, a to seveda ne pomeni, da moramo sprejeti vse, kar rečeta.

Ali nista Francija in Nemčija celo kot prvi državi prekršili maastrichtske proračunske kriterije?

Če si velik, misliš, da zate pravila ne veljajo; to je normalno, je zelo človeško in se nanaša tudi na države.

Kaj torej mislite, da se bo v Evropi dogajalo v prihodnosti, se bo še bolj združevala?

Veliko bo dogovarjanja med državami, med Nemčijo in Francijo, med evropsko komisijo in posameznimi državami in potem bomo videli rezultate.

Kako pa ocenjujete napetosti na mednarodni ravni? Videti je, kot da se razmerja med ZDA, Kitajsko in tudi med Evropo spreminjajo.

Seveda se spreminjajo, Kitajska vsak dan pridobiva pomembnost in očitno je, da se relativna pomembnost Evrope zmanjšuje. Če bo Evropa pametna, izvedla vse potrebne reforme in več vlagala v znanost in raziskave, bo napredovala, če ne, pa bo nazadovala. Vsaka evropska država, tudi naši dve, preveč denarja namenja potrošnji namesto prihodnosti. To je preprosta resnica, velja tudi za Češko in Slovenijo, pa tudi za nekatere velike države.

Ali to poveste tudi svojemu ministrskemu predsedniku?

Seveda! To je bil tudi eden glavnih razlogov, zakaj sem ustanovil svojo stranko – da bi pritiskal na reforme, le tako bomo tudi v prihodnosti imeli kaj denarja. Reforme so nujne v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, reorganizirati moramo državni aparat, če hočemo imeti denar za prihodnost.

Ste eden najbolj priljubljenih politikov Češke. Kakšni so vaši načrti za prihodnost, kako boste vložili svoj moralni kapital?

Vidite, to gre gor in dol, popularnost lahko zelo hitro izgine. Rad pa bi končal svoj mandat kot zunanji minister, tudi v zunanjem ministrstvu so potrebne reforme. Potem pa mislim, da bo nastopil čas, da sprejmem dejstvo, da bom star 75 let in bo čas, da odidem.

V enega od svojih gradov? (smeh)

Mogoče. Morda pa bom najprej odšel na slovensko obalo ali k enemu od mojih priljubljenih slovenskih jezer in se naplaval. V starih časih sem bil tam pogosto; ljubim Slovenijo, je majhna država, toda naš Gospod ji je dal najbolj čudovito pokrajino. Okrog Triglava so najbolj čudovite Julijske Alpe, imate morsko obalo, ki je kot sanje, imate prijeten način življenja – imate vse!