Tako bo na začetku njenega mandata začrtana temeljna usmeritev dela za prihodnjih pet let. Osnovna želja je s »podnebnim zakonom« zapisati cilj, da bo Unija leta 2050 podnebno nevtralna. To pomeni, da bi bili vsi izpusti toplogrednih plinov, ki bodo ostali kljub krčenju rabe fosilnih goriv, »nevtralizirani« z naravnimi ponori ogljika, njegovim zajemanjem in drugimi tehnološkimi rešitvami. Drugi cilj je povečanje ambicij za zmanjšanje izpustov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990) s 40 na 50–55 odstotkov.
Doseganje zelene preobrazbe bo velik zalogaj, ki bo zahteval številne ukrepe in na leto po več sto milijard evrov naložb na različnih ravneh. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se zaveda, da EU, ki je odgovorna le še za okoli 10 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, ne more sama rešiti podnebja. Po drugi strani lahko kot pionirka pokaže, kako z zeleno preobrazbo krepi gospodarstvo. »Zeleni dogovor je nova strategija Evrope za rast. Zmanjšal bo izpuste, ustvaril delovna mesta in izboljšal kakovost življenja,« je povedala na podnebni konferenci v Madridu.
Tako bodo temeljni del naložbe v raziskave, inovacije, zelene tehnologije. Prihodnje leto bodo predstavljeni načrti za pametno in vzdržno mobilnost. Načrtuje zakonodajne ukrepe za uresničitev strateškega načrta za baterije. To je področje – avtomobilske baterije naj bi imele v 21. stoletju enako vlogo kot motor z notranjim zgorevanjem v prejšnjem –, na katerem je posebno očiten zaostanek Evrope za ameriškimi in azijskimi tekmeci. Čeprav v nemško-francoskem motorju EU rado škripa, sta se Berlin in Pariz letos odločala o skupnem projektu razvoja baterij, vrednem okoli 6 milijard evrov.
Kritike z vzhoda
Veliki projekti so seveda velik finančni zalogaj. Na evropski ravni ni najbolj spodbudno znamenje nov »kompromisni« predlog finskega predsedstva za proračun EU v obdobju 2021–2027, ki napoveduje močne reze prvotnih predlogov. Med skeptiki je slišati opozorila, da bodo načrti dragi in da bi v času ohlajanja gospodarstva morali biti pazljivi. »Predstavljajte si, da proti Zemlji drvi velik komet, ki bo treščil v nas v enem desetletju. Bomo rekli: da, moramo nekaj narediti, ampak ne preveč moteče? Ne, naredili bomo vse, in enako velja za zeleno preobrazbo,« je ocenil Frans Timmermans.
Nizozemec je izvršni predsednik evropske komisije, zadolžen za zeleni dogovor. V prejšnjem mandatu je bila njegovo tema delovanje pravne države. Tudi z zeleno tranzicijo bo največ težav na vzhodu Unije, zlasti na Poljskem, kjer so številne regije odvisne od fosilnih goriv. Vzhodnjaki so doslej nasprotovali najbolj ambicioznim ciljem. Da bi bil dogovor sprejemljivejši zanje, je načrtovana vzpostavitev sklada za pravilno tranzicijo, ki naj bi blažil posledice razmeroma hitrega slovesa od premoga.
Kako se bo sklad financiral in kdo bi bil upravičen do pomoči iz njega, bo najbrž še predmet žgočih razprav. Tako kot drugi ukrepi s področja financ, prometa ali kmetijstva, ki bodo na v okviru zelenega dogovora sprejeti v prihodnjih letih. Povedno je že to, da Poljska in njeni zavezniki na vzhodu nasprotujejo preusmerjanju dela kmetijskega in kohezijskega denarja v novo podnebno politiko. Evropski parlament je za prvo razpravo o zelenem dogovoru že sklical izredno sejo v sredo. Z njim se bodo konec tedna ukvarjali še voditelji članic na rednem decembrskem vrhu EU.