»Želim si le, da bi moje hčerke živele bolje, kot sem jaz«

V begunskih taboriščih na severu države se srečujejo žrtve vseh vojn, ki so zadnja leta razdejale Irak.

Objavljeno
26. januar 2020 17.30
Posodobljeno
26. januar 2020 19.51
V Iraku, kjer je bilo na vrhuncu vojne z Islamsko državo razseljenih več kot tri milijone ljudi, se na svoje domove – tisoče in tisoče je bilo povsem uničenih, predvsem to velja za zahodni Mosul – še vedno ni vrnilo več 1,4 milijona ljudi. FOTO: Bošštjan Videmššek
Khanke – Medtem ko se Iračani po vsej državi tesnobno pogovarjajo o možnosti nove vojne, posledice eskalacije nasilja med Združenimi državami in Iranom, so posledice zadnjih vojn – ameriške okupacije, posledične državljanske vojne in brutalnega spopada s samooklicano Islamsko državo – še vedno vidne na čisto vsakem koraku. Irak je, med drugim, tudi država, kako hladna, povsem razčlovečena uradniška kategorija je to, »notranje razseljenih ljudi«. Ti so na birokratski hierarhični lestvici človeške tragedije mesto za begunci.Za kovinsko žico begunskega taborišča v Khankeju, večinoma jazidskem mestecu na ...