Žena za smrt, mama za življenje

Zdravniki za prenehanje hranjenja bolnika, ki je desetletje v globokem vegetativnem stanju, sodniki se najprej strinjajo, zatem nasprotujejo.

Objavljeno
23. maj 2019 08.00
Posodobljeno
23. maj 2019 08.00
Vincent Lambert je tetraplegik v vegetativnem stanju od leta 2008. FOTO: AFP
Zdravniki 42-letnega francoskega ­tetraplegika Vincenta Lamberta, ki je več kot desetletje v globokem vegetativnem stanju, so se odločili, da ga ne bodo več umetno ohranjali pri življenju. V ponedeljek so mu v bolnišnici v Reimsu odtegnili hrano in tekočino, ki so mu ju dajali v želodec po cevi, dvanajst ur zatem se je zgodil obrat.

Primer je znova oživil razpravo o pravici do smrti, ki je razdelila Lambertovo družino, Francijo in svet. Vse je kazalo, da se bodo s tem dejanjem končali dolgoletni medicinski, pravni in bioetični spopadi med zagovorniki in nasprotniki evtanazije, ki trajajo od leta 2013, ko so prvič poskusili prekiniti umetno ohranjanje pri življenju Vincenta Lamberta.


Razdeljena družina


O tem nimajo enotnega mnenja celo člani njegove najožje družine. Lambert se je leta 2008 poškodoval v nesreči z motorjem. Je povsem paraliziran, ima nepopravljivo poškodovane možgane, kako je z njegovo zavestjo, ni jasno. Lahko diha brez respiratorja, premika glavo ter občasno odpre oči, zaradi česar nekateri strokovnjaki menijo, da je morda delno pri zavesti, drugi pa trdijo, da ni. Sam ni sposoben izraziti mnenja o tem, ali si želi živeti ali umreti. Njegova žena Rachel se strinja z zdravniki, da ga nima smisla ohranjati pri življenju, prav tako šest od njegovih osmih bratov in sester. Njegova starša Pierre (90) in Viviane (73) ter polbrat in sestra, globoko verni katoličani, zagovarjajo Lambertovo ohranjanje pri življenju, po njihovem prepričanju bi mu s prekinitvijo hranjenja vzeli pravico do življenja. Prenehanje terapije za ohranjanje življenja po njihovem ni skladno z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki prepoveduje mučenje, kar je po njihovem odvzem hrane in tekočine, in zagovarja spoštovanje telesne integritete.

image
Viviane Lambert, Vincentova mama, si želi, da bi njen sin še naprej živel, ženi Rachel pa se ne zdi smiselno, da ga umetno ohranjajo pri življenju. FOTO: AFP


Globoka sedacija do smrti


Zato so se obrnili na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki ne nasprotuje odločitvi francoskih zdravnikov. To sodišče meni, da je odločitev o koncu življenja v takih primerih stvar posameznih držav. V Franciji ni dovoljena evtanazija, mogoče pa je prekiniti zdravniško oskrbo, če je ta po oceni stroke nesmiselna. Leta 2015 so sprejeli zakon, ki omogoča globoko in neprekinjeno uspavanje za neozdravljivo bolne do smrti. Francija je prva pravno rešila razliko med evtanazijo in takšno sedacijo.

Bolnišnica se je s privolitvijo pacientove žene in dela sorojencev leta 2013 odločila, da bodo Lamberta postopoma prenehati hraniti. Ko so o tem obvestili drugi del družine, je ta po sodni poti izbojeval nadaljevanje hranjenja, ker se o prekinitvi ne bi smeli odločiti brez njihove vednosti. Lambertov zdravnik Eric Kariger se je pri odločitvi skliceval na tako imenovani Leonettijev zakon iz leta 2005, ki omogoča opustitev ukrepov za podaljševanje življenja, in sicer na izrecno željo pacienta ali njegovih najbližjih.
Tudi francoski sodniki so menili, da Lamberta ni smiselno ohranjati pri živ­ljenju. Zato so se njegovi starši obrnili še na francoskega predsednika Emmanuela Macrona in odbor Združenih narodov za pravice invalidov. Ta je 3. maja pozval francosko vlado, naj Lamberta ohranjajo pri življenju, dokler odbor ne bo preučil zahteve staršev. Njihova zahteva temelji na konvenciji o zaščiti pravic invalidnih. Odgovor francoskega zdravstvenega ministrstva je bil, da odbor ZN za pravice invalidov ni pristojen za ta primer, ker Lambert ni invalid, ampak je v ­vegetativnem stanju.

Skupina katoliških bioetikov je pozvala, da je treba počakati na preučitev odbora ZN. »Zakaj to hitenje k smrti?« jih je zanimalo. Sklicujejo se na etičnost, po kateri je zaščita najbolj ranljivih kazalec človečnosti družbe. Luisella Scrosati, avtorica vrste bioetičnih člankov, ki temeljijo na cerkvenih stališčih, je to hitenje primerjala z Akcijo T4, s katero so zdravniki v nacistični Nemčiji evtanazirali na tisoče neozdrav­ljivo bolnih.


Različna mnenja


Zagovorniki ohranjanja Lamberta pri življenju se sklicujejo na stališča nekaterih pravnih strokovnjakov, po katerih sta hranjenje in hidracija primarni potrebi vsakega človeka, zato nasprotujejo prenehanju medicinske oskrbe. Strokovnjak za paliativno oskrbo dr. Bernard Devalois je za tiskovno agencijo AFP izjavil, da Lambert zaradi odtegnitve hrane in tekočine ne bo lačen in žejen, ker je za občutek lakote in žeje potrebna zavest, in da bo naravno umrl čez nekaj dni.

V ponedeljek je bilo videti, da so pacientovi starši izkoristili vsa pravna sredstva. Vse pravne instance, državne in evropske, so potrdile, da imajo zdravniki pravico prenehati oskrbovati Vincenta Lamberta, je izjavila francoska zdravstvena ministrica Agnè​s Buzyn.

V ponedeljek zgodaj zjutraj so Lambertu prenehali dajati hrano in tekočino. Po dvanajstih urah so ga spet začeli hraniti. Prizivno sodišče v Franciji je namreč ugodilo zahtevi odvetnikov pacientovih staršev. V presenetljivem obratu je menilo, da je treba spoštovati zahtevo odbora ZN in skrbeti za bolnika, dokler ta ne bo preučil primera. Debata o pravici umreti se nadaljuje. V Franciji je pred evropskimi volitvami tudi politično zaznamovana.