Ženske iz Srebrenice tožijo Del Pontejevo

Štiri tisoč žensk iz Srebrenice je nekdanjo glavno tožilko haaškega sodišča obtožilo, 
da je uničila več tisoč predmetov, ki so jih našli v množičnih grobnicah njihovih mož in sinov.

Objavljeno
05. marec 2011 14.23
Zdravko Latal, zunanja politika
Zdravko Latal, zunanja politika
Sarajevo – Proti Carli Del Ponte, nekdanji glavni tožilki haaškega sodišča za vojne zločine v BiH, bodo te dni vložili tožbo oziroma kazensko prijavo zaradi kazenskopravne odgovornosti. Carla del Ponte je namreč sodišču dovolila, da uniči več tisoč predmetov, ki so jih našli v množičnih in drugih grobnicah žrtev genocida v Srebrenici. Predmeti, ki so jih uporabili v dokaznih procesih, pripadajo ubitim oziroma njihovim družinam. Tuzelski odvetnik Damir Alić je v izjavah za medije napovedal, da bo na podlagi štiri tisoč podpisov žensk, članic različnih združenj iz Srebrenice in Podrinja, vložil tožbo skupaj z dvema uglednima britanskima odvetnikoma.

Damir Alić je pojasnil, da ženske in drugi preživeli člani družin tožbe ne bodo vložili zato, ker bi želeli od tega imeti kakršno koli že materialno korist, prav tako s tožbo ne bodo zahtevali nikakršne odškodnine, temveč gre zgolj za zahtevo po izročitvi posnetkov o uničenju približno tisoč predmetov ubitih prebivalcev Srebrenice. Omenjeno zahtevo so poslali Patricku Robinsonu, predsedniku haaškega sodišča, in Sergeu Brammertzu, glavnemu tožilcu haaškega sodišča. Od Brammertza so zahtevali, naj kot glavni tožilec pomaga pri izročitvi vseh zapisnikov o uničenih predmetih, odločitvah tožilstva o uničevanju in videodokumentaciji.

Alić je povedal, da bosta skupino odvetnikov vodila ugledna londonska odvetnika Hugho Mercer in Fergus Randolph. Če bodo pri vložitvi tožbe nastali problemi zaradi imunitete, ker je Carla Del Ponte švicarska državljanka, se lahko zgodi, da bo proces potekal na enem od švicarskih sodišč. Če takih problemov ne bo, bodo nekdanji glavni tožilki sodili na enem od mednarodnih sodišč. Po 81. določilu pravil in postopkov v zvezi z dokazi je predvideno, da mora sodišče ohraniti in vrniti vse dokazne predmete. Genocid v Srebrenici se je zgodil po padcu zaščitnega območja ZN 11. julija 1995. Vojaške in policijske sile Republike srbske so takrat ubile od sedem do deset tisoč Bošnjakov. Na spominskem pokopališču v Potočarih so doslej identificirali in pokopali 4524 žrtev.