Tiskane izdaje
Ciudad de Mexico − Mehiške oblasti so včeraj aretirale enega od najbolj iskanih pripadnikov mamilarskih kartelov v državi − poveljnika zloglasne tolpe Los Zetas Ivana Velazqueza Caballera, znanega tudi kot El Taliban in Z-50.
Velazquez Caballero je menda nadzoroval nekaj najpomembnejših tihotapskih poti v Združene države Amerike, po podatkih mehiške policije pa je tolpi Los Zetas poveljeval v zveznih državah Zacatecas, Aguascalientes, Guanajuato in Coahuila. Caballera, ki se je uvrščal na seznamu 37 najbolj iskanih članov mamilarskih tolp v državi, na njegovo glavo pa je bila razpisana nagrada v vrednosti 1,8 milijona evrov, so aretirali v zvezni državi San Luis Potosi.
Le nekaj dni pred tem so sicer poročali, da je Velazquez prešel na stran rivalskega Zalivskega kartela, saj se je zapletel v oster notranji obračun z enim od vodij tolpe Los Zetas Miguelom Angelom Trevinom Moralesom, znanim tudi kot Z-40. To je bil po mnenju policije tudi razlog za nedavno povečanje krvavih obračunov, predvsem na severu države.
Informacijo je prejšnji mesec razkril eden od članov Los Zetas, ki je preživel napad članov lastnega kartela − ti so tedaj ubili 14 ljudi −, tako, da se je naredil mrtvega. Po njegovem pričevanju so odkrili, da se je kartel razdelil na dve frakciji − prvo menda vodi eden od ustanoviteljev kartela Heriberto Lazcano, znan tudi kot El Lazca oziroma Z-3, drugo pa Miguel Angel Trevino. Ta in informacija sicer še ni potrjena.
Pomembne zmage v bitki s karteli
Mehiške oblasti so v zadnjem času sicer zabeležile več pomembnih zmag v boju z mamilarskimi karteli. Tako so v ponedeljek v zveznih državah San Luis Potosi in Veracruz aretirali 35 policistov, domnevno povezanih s kartelom Los Zetas. Poleg tega so mehiški marinci na začetku meseca v zvezni državi Tamaulipas aretirali Maria Cárdenasa Guilléna, dober teden dni za njim pa še Jorgeja Eduarda Costillo, znanega kot El Coss, oba višja člana Zalivskega kartela.
Odkar je predsedniški položaj v Mehiki leta 2006 prevzel Felipe Calderón, ki je napovedal vojno mamilarskim kartelom in nad njih poslal vojsko, se je nasilje, povezano s prepovedanimi drogami, močno razmahnilo − v slabih šestih letih je tako umrlo okoli 60.000 ljudi.
