Raje evtanazija kot stradanje do smrti
Takšno rešitev imajo kot skrajno možnost v mislih vsaj v živalskem vrtu v severnonemškem Neumünstru. Tamkajšnja direktorica Verena Kaspari je tako za Die Welt dejala, da že imajo pripravljen seznam živali, ki jih bodo morali usmrtiti najprej. Seveda iščejo tudi vire financiranja in prosijo za donacije, a čim dalj trajata kriza in zaprtje, manj je možnosti za obstanek živalskega vrta, pravi direktorica. Tjulnji in pingvini na primer vsak dan potrebujejo velike količine rib, ki pa jih uprava vedno težje kupuje. »Če bo šlo tako naprej, bomo živali raje evtanazirali, kot pa da jih pustimo stradati do smrti. Potem bi te živali lahko uporabili za hrano drugim mesojedcem, da bi vsaj ti lahko preživeli krizo.«
Težava neumünstrskega živalskega vrta je, da je njegov ustanovitelj združenje, ki nima pravice do kriznega finančnega nadomestila, kakršnega so v času pandemije deležna mala podjetja v Nemčiji. Po oceni Kasparijeve bo živalski vrt zaradi tega v času protivirusnih ukrepov izgubil kakšnih 175.000 evrov, ki jih ne more nadomestiti od nikoder.
Živalski vrtovi niso tovarne, ki se jih zapre in potem spet odpre
Sicer pa nemško združenje živalskih vrtov poleg pozivov k donacijam vlado že opozarja, da živalski vrtovi niso proizvodna podjetja, ki bi jih bilo mogoče v času krize ustaviti, po krizi pa znova zagnati in proizvajati naprej. Živali je treba vzdrževati in hraniti ves čas, tudi med zaprtjem, zato mora ostati tudi osebje in stroškov tako skoraj ni mogoče znižati, prihodkov pa ni. Vlada naj bi zato ukrepala in pomagala.
V nekaterih živalskih vrtovih pa pravijo, da ima kriza tudi čustvene posledice za nekatere živali, ki pogrešajo pozornost obiskovalcev, ki so je bile vajene v normalnih časih.