Zlati mesečevi kolački

Peking – Kitajska je zadnji konec tedna začela dvojno praznovanje z veliko zamudo. Zaradi igre koledarja sta se namreč povezala praznik sredine jeseni, ki je zaradi luninih men padel na soboto, in nacionalni praznik, ki ga praznujejo 1. oktobra.

Ker pa se je vlada odločila, da bo to koledarsko naključje zaznamovala z ukinitvijo sicer precej visokih cestnin in tako izboljšala splošno razpoloženje, ki so ga vznemirili politični škandali, in spodbudila porabo, ki se je ustavila zaradi gospodarske negotovosti, so se ljudske množice odpravile na pot ...

... in se takoj, ko so prišle na ceste, polne vozil, ustavile. Samo v nedeljo je v avtomobile sedlo 86 milijonov Kitajcev in se odpravilo na pot, a so hitro ugotovili, da se je tisto, kar se v kitajščini imenuje »gao-su gong–lu«, kar je dobesedno preveden angleški izraz »high speed express way«, spremenilo v najpočasnejšo cesto.

Na nekaterih odsekih je bila kolona stoječih vozil dolga 40 kilometrov. Tako so potniki praznik začeli z dejavnostmi, ki jih niso načrtovali. Nekateri so izstopili iz vozil in telovadili, drugi so se sprehajali s psi, tretji so se s »pametnimi« telefoni prijavili v družabna omrežja in pošiljali sporočila. »Gibljemo se s hitrostjo 200 metrov na uro,« je sporočil voznik, ki se je ustavil med mestoma Zhengzhou in Shijiazhuang.

Vlada v Pekingu s svojim prazničnim darilom ni hotela povzročiti ravno takšnega učinka, a je ta bil simboličen. Pregreto kitajsko gospodarstvo, ki je doslej raslo deloma tudi zaradi gradnje teh supermodernih cest in drugih objektov infrastrukture, je zdaj padla v ozko grlo, ki ga je povzročilo zmanjšanje povpraševanja na evropskem in ameriškem trgu. Predelovalna industrija stagnira, statistični organi pa so že napovedali, da je v tretjem četrtletju bruto družbeni proizvod rasel po 7,5-odstotni stopnji. To je že nevarno nizka stopnja za Kitajsko, ki mora obdržati osemodstotno dinamiko, da bi se izognila socialni krizi in se rešila pritiska lokalnih dolgov, ki jih osrednja blagajna vse teže pokriva.

Letošnji dvojni praznik bi zato moral biti namenjen brezskrbnemu zapravljanju denarja, kar bi moralo pomeniti, da veliki narod zaupa v prihodnost. Pred partijskim kongresom, načrtovanim za 8. november, in sredi političnih škandalov, ki jih spremljajo sojenja partijskim funkcionarjem, je na Kitajskem zaupanje v tem trenutku najbolj iskano blago.

Med čakanjem na sojenje Bo Xilaiju, odstavljenemu partijskemu sekretarju Chongqinga in še pred nedavnim kandidatu za enega najvišjih položajev, je kitajskemu vrhu veliko do tega, da očisti madeže s svojega obraza, preden bo v Veliko palačo narodov sedlo tri tisoč delegatov 80-milijonske Komunistične partije, ki bodo »izvolili« novo generacijo voditeljev.

Prazniki pa ponujajo številne simbole pravih razmer v današnji družbi, zato je tiskovna agencija Xinhua opozorila, da zlati »mesečevi kolači«, ki so to sezono prišli na trg, smrdijo po korupciji. Kitajci si namreč na ta dan drug drugemu podarjajo kolače, okrogle kot polna luna, ki bi morali simbolizirati enotnost harmonične družine. Že več let imajo te slaščice perverzne nadeve, polne različnih zdravilnih sestavin, zato je cena škatle rasla do absurdnih vsot. Zdaj pa pa so se v trgovinah pojavili »kolači« iz pravega zlata. Škatla z dvema kolačema po 50 gramov stane 42.900 juanov (6820 dolarjev).

Ljudje so takoj izračunali, da je cena zlata, oblikovanega v mesečeve kolače, 20 odstotkov višja od cene standardnih zlatih palic. Za Xinhuo je ta pojav »sumljiv«. Državljani pa so prepričani, da je namen kovinskih specialitet nedvomen. »Le kdo bi zlate kolače postavil na mizo? Vse to je samo zato, da se prikrije korupcija,« je komentiral udeleženec internetnega foruma.

Koledar ni mogel bolj ustreči kitajskemu partijskemu vrhu, ko je združil tradicionalni praznik družinske enotnosti in 63. rojstni dan republike. V ponedeljek zjutraj so na Trgu nebeškega miru zastavo s petimi zvezdicami dvignili s posebnim nabojem domoljubja, ki ga je spodbudila napetost v odnosih z Japonsko. Vseh devet članov stalnega odbora politbiroja pod vodstvom Hu Jintaa je položilo vence k spomeniku narodnih herojev sredi trga, čez katerega se je širilo protijaponsko občutje kot najmočnejše lepilo nacionalne enotnosti.

Praznik bi moral kljub temu miniti v miru. Oblasti so ljudstvu jasno dale vedeti, da ne bodo več dopustile novih protestov proti Japonski. V Tokiu pa je japonski premier Jošihiko Noda izpeljal spremembe v svoji vladi. Ko je za ministrico za izobraževanje imenoval Makiko Tanaka, hčerko bivšega premiera Kakukeija Tanake, ki je pred 40 leti s Pekingom podpisal sporazum o normalizaciji odnosov, ni bilo dvoma o tem, da je s tem sosedom hotel ponuditi roko sprave.

Kitajska ta teden tako ali tako nima časa za spore. Praznik je. Najprej je treba priti na cilj. Pričakujejo, da bo do konca tedna na začasno brezplačne ceste zapeljalo 740 milijonov vozil. Za mnoge bo največji praznik, ko bodo končno zapeljali s cest in prišli na cilj.