Zmagali Šešljevi radikalci

Po prvih začasnih izidih vzporednih volitev je na parlamentarnih volitvah v Srbiji zmagala Srbska radikalna stranka, sledijo pa ji Tadićevi demokrati in Koštuničeva zveza DSS-NS.

Objavljeno
21. januar 2007 23.37
Vojislav Šešelj, vodja Srbske radikalne stranke
Beograd- Po prvih začasnih izidih vzporednih volitev je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji slavila Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja, sledita pa ji Demokratska stranka srbskega predsednika Borisa Tadiča in zveza DSS-NS na čelu s premierom Vojislavom Koštunico. Uradne rezultate mora srbska volilna komisija sicer sporočiti najpozneje v četrtek.

V Srbiji so v nedeljo potekale volitve poslancev v 250-članski parlament, dobrih 6,65 milijona volilnih upravičencev pa je imelo na glasovnici možnost izbire med 20 listami kandidatov, ki jih je predlagalo približno 40 strank in ena skupina državljanov.

Po začasnih izidih vzporednih volitev največ glasov (28,5 odstotka) dobila SRS, ki ji sledita DS z 22,9 odstotki glasov in zveza DSS-NS, za katero je glasovalo 17 odstotkov volilnih upravičencev, je sporočil nevladni Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID).

Predstavniki CeSID so po zaprtju volišč na konferenci za novinarje zatrdili, da se je nedeljskih volitev udeležilo približno 60,3 odstotka volilnih upravičencev v Srbiji.

Šešljevi radikalci bodo imeli 80 mest v srbskem parlamentu

Kot je zatrdil CeSID, bo imela zmagovalka današnjih volitev, Šešljeva SRS v novem skupščinskem sklicu 80 poslanskih sedežev, sledili pa naj bi ji Tadičeva DS s 65 mandati, Koštuničeva zveza (DSS-NS) z 48 mandati ter G17 nekdanjega finančnega ministra Mladjana Dinkiča z 19 mandati.

Če bodo obveljali izidi vzporednih volitev CeSID, si je od 20 list poslanskih kandidatov vstop v nov skupščinski sklic, kolikor jih je bilo na glasovnicah, zagotovila še Socialistična zveza Srbija zdaj že pokojnega Slobodana Miloševiča. Za zdaj pa naj bi bila še vedno na meji petodsotnega volilnega praga štiričlanska zveza LDP-LSV-GSS-SDU, ki jo vodi Čedomir Jovanovič, vendar CeSID meni, da si bo zagotovila vstop v parlament, v katerem naj bi imela 14 poslanskih mandatov.

Manjšinske stranke v parlamentu

Od šestih manjšinskih strank so si vstop v parlament zagotovile najmanj tri, med njimi tričlanska Lista za Sandžak, ki jo vodi Sulejman Ugljanin, dvočlanska koalicija Albancev iz Preševske doline, kot tudi imenujejo območje treh občin na jugu Srbije (Bujanovac, Medvedja in Preševo) ter Zveza vojvodinskih Madžarov, ki jo vodi Jozsef Kasza.

Srbski analitiki so sicer pravilno napovedovali, da bodo tokrat ostali brez poslanskih mandatov prenovitelji (SPO) trenutnega zunanjega ministra Vuka Draškoviča in Gibanje moč Srbije (PSS) tajkuna Bogoljuba Kariča, ki je zaradi domnevnih poneverb na begu v tujini in je vodenje predvolilne kampanje prepustil soprogi Milanki.

Končni uradni izidi volitev v četrtek 25.11. 2006

Srbska volilna komisija mora končne uradne izide nedeljskih volitev objaviti najpozneje do 20. ure v četrtek, ko naj bi se začel postopek za oblikovanje novega skupščinskega sklica, ta pa mora biti končan v 30 dneh. Novembra lani sprejeta nova ustava Srbije opredeljuje, da morajo parlamentarne stranke sestaviti vlado v 90 dneh od dneva oblikovanja novega skupščinskega sklica, v nasprotnem primeru pa sledijo ponovne volitve.

Volitve poslancev v srbski parlament so priredili tudi na Kosovu v krajih, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo in kjer je skoraj 102.000 potencialnih glasovalcev. Za dobrih 31 tisoč volilnih upravičencev so volišča odprli tudi v tujini, v 34 državah, vključno s Črno goro, s katero je bila Srbija do maja lani v državni skupnosti.

470 tujih opazovalcev iz tujine

Potek glasovanja je spremljalo približno 470 opazovalcev iz tujine, največ iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in parlamentarne skupščine Sveta Evrope. OVSE, ki je imela 310 opazovalcev, bo prvo oceno nedeljskih volitev sporočila v ponedeljek.

Izid volitev bo kažipot zunanjim ministrom sedemindvajseterice, ki bodo v ponedeljek v Bruslju odločali o nadaljnji politiki EU do Beograda. Zmaga proevropskih strank bi lahko ključno prispevala k oživitvi pogajanj s Srbijo, zamrznjenih maja lani zaradi nezadostnega sodelovanja Beograda s haaškim sodiščem, so pred volitvami nakazali v Bruslju.

Večjih nepravilnosti na volitvah ni bilo

Srbska volilna komisija je v nedeljo med glasovanjem poročala, da ni bilo večjih nepravilnosti na volitvah, ki bi lahko vplivale na regularnost volilnega postopka. Zaradi domnevnih nepravilnosti se je edino pritoževala štiričlanska koalicija LDP-LSV-GSS-SDU, ki jo vodi Čedomir Jovanovič, CeSID pa je po zaprtju volišč poročal, da je do večjih nepravilnosti prišlo na 30 voliščih v občini Vranje na jugu Srbije.

V Srbiji velja proporcionalni volilni sistem, za razdelitev poslanskih mandatov pa bo morala tudi srbska volilna komisija upoštevati De Hondtov obrazec. Petodstotni volilni prag za vstop v 250-člansko skupščino ne velja za liste manjšin, ki jih je bilo na glasovnicah šest, po ena albanska in muslimanska ter po dve madžarski in romski. Zanje veljajo pravila t.i. pozitivne diskriminacije oz. naravni, 0,4-odstotni volilni prag.

Kot so poročali beograjski mediji, so volitvam v Srbiji posvetili veliko pozornost tudi v voditelji kosovskih Albancev in prištinski mediji. Tako je predsednik prehodne vlade Agim Ceku zatrdil, da so prebivalci Srbije imeli priložnost glasovati za demokratične sile, ki so zazrte v evropsko perspektivo države. Prištinski mediji v albanščini pa so poročali o parlamentarnih volitvah "v sosedni državi", ki naj ne bi imele nikakršen vpliv na razmere na Kosovu.