Zmagoslavje liberalne koalicije na volitvah v Libiji

Libijska volilna komisija je danes razglasila prve uradne rezultate parlamentarnih volitev. Sekularna in liberalna Zveza nacionalnih sil, ki je nasledila Nacionalni prehodni svet, bo v novem, dvestočlanskem libijskem parlamentu zasedala 39 od 80 sedežev političnih strank.

Preostalih 120 sedežev bodo zasedli »neodvisni« kandidati. Čeprav bo imela Zveza nacionalnih sil, ki jo vodi Mahmud Džibril, nekdanji premier in prvi obraz lanskega upora proti režimu polkovinka Moamerja Gadafija, v novem parlamentu bistveno več poslancev od Muslimanske bratovščine (39:17), razmerje moči v parlamentu še nekaj časa ne bo jasno. Večina izmed 62 odstotkov libijskih volivcev, ki so se odpravili na volišča, je namreč volila z »lokalno« in ne »nacionalno« agendo, kar se bo poznalo pri političnem delovanju 120 uradno neodvisnih, a dejansko različnim plemenom, paravojaškim enotam in političnim gibanjem lojalnih poslancev.

Poraz skrajnežev

Hud poraz je doživela skrajna Islamska nacionalna stranka, ki jo vodi izjemno vplivni Abdel Hakim Belhaj, saj ji volilci in volilke niso namenili enega samega poslanskega sedeža. Tako liberalni Zveza nacionalnih sil, kot Stranka pravičnosti in gradnje, ki je na volitvah zastopala Muslimansko bratovščini, vzporedno že sestavljati koalicijo z »neodvisnimi« poslanci, koalicija med obema največjima strankama, h kateri je pred tednim dni pozval Džibril, pa se zdi malo verjetna.

Na volitvah je sicer sodelovalo več kot sto različnih strank, ki so bile večinoma ustanovljene v zadnjih šestih mesecih, mnogo pa sploh niso imel možnosti sodelovati v predvolilnem boju, ki je bil »ideološko« sicer omejen le na večja mesta. Politična moč novega libijskega parlamenta, ki bo moral kmalu oblikovati vlado, še ni znana. Prav tako se še ne ve, kdo bo sestavil novo libijsko ustavo in kako dolgo bo sveže izvoljeni parlament – nazadnje so Libijci volili leta 1965 – deloval. Po nekaterih napovedih naj bi Libijci ponovno volili že čez leto dni.

Slavje Zveze nacionalnih sil je presenetljivo, saj so po padcu Gadafijevega režima in koncu večjih spopadov v Libiji pobudo prevzele islamistične stranke in gibanja, ki so imele pri širjenju svoje ideološke agende in politične logistike na voljo skoraj neomejeno finančno pomoč šejkov iz Savdske Arabije in Katarja, ki so z enormnimi vložki omogočili islamistično »privatizacijo arabske pomladi« tako v Egiptu, kot v Tuniziji. Obenem sta sunitski kraljevini – zmagovalki bližjevzhodne hladne vojne – vse bolj aktivni tudi v Siriji, kjer je arabska pomlad utonila v žrelu različnih geostrateških interesov.

Libijske volitve so kljub kaosu in brezvladju, ki vladata v večjem delu države, potekale v mirnem ozračju, kar so potrdili tudi opazovalci Evropske unije. Začasni predsednik libijske vlade Abdurahim al Keib je danes dejal, da je razglasitev volilnih rezultatov praznik in da so Libijci srečni. »Hvaležni smo vsem partnerjem in prijateljem, ki so nam pomagali priti do te točke,« je dejal Keib.