Tiskane izdaje
Samoopredelitev bo imela v 120-članskem parlamentu 29 poslancev, Demokratska liga Kosova (LDK) Ise Mustafe pa 28 poslancev. Čaprav stranki še nista zaključili s koalicijskimi pogajanji, je Mustafa že potrdil, da sta se dogovorili, da bo novi premier postal prvak Samopredelitve Albin Kurti.
Srbski listi pripada mesto v vladi
Njegova vlada ne bo dobila zelene luči v parlamentu, če Kurtiju ne bo uspelo skleniti povolilne koalicije s strankami manjšinskih skupnosti. Poslanec egipčanske manjšine Elbert Krasnići je že prestopil v Samoopredlitev. Po navedbah Kurtija sta zmagovalki volitev zagotovili še podporo poslancev Fikrima Danka iz Turške demokratske stranke, Rasima Demirja iz koalicije Vakat in Alberta Kinolija iz Združene stranke Romov. To bi pomenilo, da ima Kurti potrebno večino za oblikovanje vlade.
Na tretjem mestu je Demokratska stranka Kosova pod vodstvom dosedanjega predsednika kosovskega parlamenta Kadrija Veselija. Sledi koalicija Zavezništva za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja in Socialdemokratske stranke Kosova, vseh deset mandatov, ki pripadajo srbski skupnosti, pa je osvojila Srbska lista. Kurti z njo ne želi sodelovati, vendar bo po vsej verjetnosti moral spoštovati rezultate volitev.
Poskus vzpostavitve velike Srbije
Kurti je obtožil odhajajočo Haradinajevo vlado, da zlorablja institucionalno praznino in sprejema nezakonite odločitve. Kot je poudaril, vlada zaposluje svoje podpornike in družinske člane ter imenuje na ključne položaje nestrokovne ljudi. S tem skuša vnaprej blokirati novo vlado, proračunu pa škodi tudi s premeščanjem osebja ministerstev v drage zasebne prostore. Kurti je sporočil, da bo razveljavil vse nezakonite odločitve in sprožil postopke proti odgovornim za zlorabe.
Verjeten prihodnji premier Kurti je zavrnil pobudo voditeljev Severne Makedonije, Srbije in Albanije, ki so se v okviru ideje "Malega Schengena" dogovorili za prost pretok delovne sile in potovanja med državami le z osebno izkaznico. Po njegovem gre za poskus vzpostavitve četrte Jugoslavije in velike Srbije. V tej zvezi je še izpostavil, da ideja predsednika Hashima Thaçija o zamenjavi ozemelj med Srbijo in Kosovom še ni mrtva, čeprav je projekt propadel. Beograd je pozval, naj raje razmišlja o plačilu vojne odškodnine, kot da žaluje za izgubljenim Kosovom.
