Zmerna levica še naprej podpira Prodija

Italijanski predsednik Napolitano se je po sinočnjem odstopu premiera Prodija sestal z voditelji strank, da bi ugotovil, kdo ima dovolj podpore, da bi lahko oblikovali novo vlado.

Objavljeno
22. februar 2007 20.24
Giorgio Napolitano
Rim/Bruselj - Italijanski premier Romano Prodi je včeraj zvečer italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu podal svoj odstop. Napolitano se je sestal z voditelji strank, da bi ugotovil, kateri voditelji imajo dovolj podpore, da bi lahko oblikovali novo vlado. Italijanski predsednik sicer v sredo Prodijevega odstopa še ni sprejel, saj ga je zaprosil, naj tekoče posle opravlja še naprej, dokler ne bodo sprejete nadaljnje odločitve.

Italijanske stranke zmerne levice so medtem Prodija znova podprle in izrazile mnenje, da ima dosedanji premier še vedno zadostno podporo v parlamentu. Podporo Prodiju so izrazili tudi italijanski prenovljeni komunisti, ki pa so ob tem opozorili, da nasprotujejo načrtom razširitve vladne koalicije strank.

Ali bo Napolitano razpisal nove volitve?

Napolitano se je najprej sestal s predsednikom senata Francom Marinijem, ki naj bi mu sledilo še srečanje s predsednikom spodnjega doma parlamenta Faustom Bertinottijem. Po obeh srečanjih pa se je srečal še z voditelji poslanskih skupin. Posvetovanjanaj bi se sicer zaključila v petek popoldne.V primeru, da s strankami ne bi dosegel dogovora o oblikovanju nove vlade bo primoran razpisati nove volitve.

Italijanski predsednik ima sedaj sicer na voljo več možnosti. Prodija bi lahko prosil, naj oblikuje novo vlado, razpisal nove volitve ali pa na mesto premiera imenoval nadstrankarskega kandidata, ki bi sestavil vlado s široko podporo obeh koalicij.

Kot je povedal Prodijev tiskovni predstavnik Silvio Sircana, je “Prodi pripravljen ponovno prevzeti vlogo premiera samo v primeru, da bi za to imel podporo vseh koalicijskih strank. Vsako oblikovanje nove vlade brez večinev senatu pa bi bilo ponovno obsojeno na nestabilnost.” Da bi se izognili nevarnosti bi, po mnenju Sircana, v vlado lahko pritegnili nekatere sredinske stranke, ki so zapustile Berlusconijev blok.

Medtem pa je opozicijski voditelj Silvio Berlusconi danes zagrozil z množičnimi protesti, če bo Napolitano Prodiju podelil mandat za sestavo nove vlade. Berlusconi se sicer zavzema za ponovitev volitev ali pa za tehnokratsko vlado z nalogo, da na dnevni red prinese volilno in pokojninsko reformo.

Evropske komisije ne skrbi politična nestabilnost

Politična nestabilnost v Italiji naj ne bi vplivala na vlogo Rima na bližajočem se vrhunskem zasedanju Evropske unije ali ogrozila zavez Italije za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, je v odzivu na sredin odstop italijanskega premiera Romana Prodija poudarila Evropska komisija.

"Zaveze in pravice držav članic, sprejete na podlagi evropskih pogodb, ostajajo neodvisne od razvoja dogodkov na nacionalni ravni," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Johannes Laitenberger. "Nimamo razloga, da bi verjeli, da obstajajo vzroki za kakršno koli skrb," je dodal.

Vlado razdelila politika v Afganistanu

Do Prodijevega odstopa prihaja po tem, ko je njegova vlada popoldan v senatu utrpela hud udarec, saj senatorji niso podprli vladne politike glede Afganistana. Italijanska vlada se je po glasovanju v senatu sešla na kriznem sestanku, po katerem je Prodi obiskal Napolitana in ga seznanil s položajem.

V podporo vladi je danes namreč glasovalo 158 senatorjev, medtem ko je vlada potrebovala 160 glasov podpore. 24 senatorjev se je glasovanja vzdržalo, kar pa v senatu šteje kot "ne", med njimi pa so domnevno tudi poslanci iz vrst vladne koalicije, ki nasprotujejo vladni strategiji do Afganistana. To pa nakazuje, da vlada ni uspela na svojo stran pridobiti skrajno levih kritikov znotraj koalicije.

Pretekli mesec je italijanska vlada odobrila podaljšanje financiranja misije v Afganistanu za leto dni, kljub nasprotovanju trem ministrom iz vrst stranke Zelenih, Komunistične stranke in Prenovljenih komunistov. Trenutno je v Afganistanu skoraj 2000 italijanskih vojakov, ki pa večinoma delujejo na bolj mirnih zahodnih območjih v državi in vzhodno od Kabula.

Padcu vladnega predloga botrovali Prenovljeni komunisti

Predlog Prodijeve vlade, ki je imela že tako minimalno večino v senatu, je danes padel, ker ga dva poslanca iz vrst Prenovljenih komunistov nista hotela podpreti. Omenjena stranka je sicer ena od štirih levičarskih strank v koaliciji, ki nasprotujejo vojaškim intervencijam, pa tudi mnogim gospodarskim politikam, vključno s pokojninsko reformo. Prenovljeni komunisti so sicer botrovali že padcu kratkotrajne Prodijeve vlade leta 1998. Predstavnik te stranke Franco Giordano je sicer danes dejal, da mora "vlada nadaljevati svoje delo".

Prodi je mesto predsednika italijanske vlade, sicer sestavljene iz množice strank od komunistov do krščanskih demokratov, prevzel 17. maja lani, po tem, ko je na aprilskih splošnih volitvah levosredinska koalicija z majhno prednostjo premagala desnosredinski blok pod vodstvom nekdanjega premiera Silvia Berlusconija.

Rupel: To, kar se dogaja, je italijanska notranja stvar

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je sinoči za TV Slovenija že komentiral Prodijev odstop. Dejal je, "da smo dobro sodelovali s Prodijem kot predsednikom evropske komisije, kot s Prodijem predsednikom italijanske vlade" in da verjame, da bomo še naprej sodelovali z njim. “To, kar se dogaja, je italijanska notranja stvar,” je nadalje komentiral Rupel. “Mi obžalujemo, da mu je zmanjkalo nekaj glasov, da bi prepričal parlament o svoji politiki. V slovenski vladi pa si želimo, da bi bila italijanska vlada čimprej vzpostavljena,” je še dejal zunanji minister. Sicer pa naj bi imeli z italijansko vlado dobre odnose; od nje pa slovenska vlada tudi veliko pričakuje v prihodnosti.

SKGZ in SSO zaskrbljena zaradi padca Prodijeve vlade

Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), sta se danes z zaskrbljenostjo odzvala zaradi sredinega odstopa italijanskega premiera Prodija. Predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO), sta izrazila bojazen zlasti glede nadaljnjih postopkov glede uresničevanja zakona za zaščito Slovencev v Italiji iz leta 2001.

Sicer pa je zaradi padca Prodijeve vlade zaskrbljenost izrazil tudi edini predstavnik slovenske manjšine v tej vladi Miloš Budin, čeprav ga ta Prodijev korak glede na situacijo v senatu ni presenetil. Pri tem je izrazil pričakovanje, da bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano znova v parlament poslal Prodija in da bo pri tem prišlo do " prepotrebnega razčiščenja z ekstremisti". Je pa Budin opozoril, da vlada v Rimu velika politična negotovost.