Rim/Bruselj - Italijanski premier Romano Prodi je včeraj zvečer     italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu podal svoj odstop.     Napolitano se je sestal z voditelji strank, da bi ugotovil, kateri     voditelji imajo dovolj podpore, da bi lahko oblikovali novo vlado.     Italijanski predsednik sicer v sredo Prodijevega odstopa še ni sprejel,     saj ga je zaprosil, naj tekoče posle opravlja še naprej, dokler ne bodo     sprejete nadaljnje odločitve.
Italijanske stranke zmerne     levice so medtem Prodija znova podprle in izrazile mnenje, da ima     dosedanji premier še vedno zadostno podporo v parlamentu. Podporo Prodiju     so izrazili tudi italijanski prenovljeni komunisti, ki pa so ob tem     opozorili, da nasprotujejo načrtom razširitve vladne koalicije strank.
Ali bo Napolitano razpisal nove volitve?
Napolitano se je     najprej sestal s predsednikom senata Francom Marinijem, ki naj bi     mu sledilo še srečanje s predsednikom spodnjega doma parlamenta Faustom Bertinottijem. Po obeh srečanjih pa se je srečal še z voditelji     poslanskih skupin. Posvetovanjanaj bi se sicer zaključila v petek     popoldne.V primeru, da s strankami ne bi dosegel dogovora o oblikovanju     nove vlade bo primoran razpisati nove volitve.
Italijanski     predsednik ima sedaj sicer na voljo več možnosti. Prodija bi lahko prosil,     naj oblikuje novo vlado, razpisal nove volitve ali pa na mesto premiera     imenoval nadstrankarskega kandidata, ki bi sestavil vlado s široko podporo     obeh koalicij.
Kot je povedal Prodijev tiskovni predstavnik     Silvio Sircana, je “Prodi pripravljen ponovno prevzeti vlogo     premiera samo v primeru, da bi za to imel podporo vseh koalicijskih     strank. Vsako oblikovanje nove vlade brez večinev senatu pa bi bilo     ponovno obsojeno na nestabilnost.” Da bi se izognili nevarnosti bi, po     mnenju Sircana, v vlado lahko pritegnili nekatere sredinske stranke, ki so     zapustile Berlusconijev blok.
Medtem pa je opozicijski voditelj     Silvio Berlusconi danes zagrozil z množičnimi protesti, če bo     Napolitano Prodiju podelil mandat za sestavo nove vlade. Berlusconi se     sicer zavzema za ponovitev volitev ali pa za tehnokratsko vlado z nalogo,     da na dnevni red prinese volilno in pokojninsko reformo.
    Evropske komisije ne skrbi politična nestabilnost
    Politična nestabilnost v Italiji naj ne bi vplivala na vlogo Rima na     bližajočem se vrhunskem zasedanju Evropske unije ali ogrozila zavez     Italije za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, je v odzivu na sredin     odstop italijanskega premiera Romana Prodija poudarila Evropska komisija.
"Zaveze in pravice držav članic, sprejete na podlagi evropskih pogodb,     ostajajo neodvisne od razvoja dogodkov na nacionalni ravni," je dejal     tiskovni predstavnik Evropske komisije Johannes Laitenberger. "Nimamo razloga, da bi verjeli, da obstajajo vzroki za kakršno koli skrb," je dodal.
Vlado razdelila politika v Afganistanu
Do Prodijevega odstopa prihaja po tem, ko je njegova vlada popoldan v senatu     utrpela hud udarec, saj senatorji niso podprli vladne politike glede     Afganistana. Italijanska vlada se je po glasovanju v senatu sešla na     kriznem sestanku, po katerem je Prodi obiskal Napolitana in ga seznanil s     položajem.
V podporo vladi je danes namreč glasovalo 158     senatorjev, medtem ko je vlada potrebovala 160 glasov podpore. 24     senatorjev se je glasovanja vzdržalo, kar pa v senatu šteje kot "ne", med     njimi pa so domnevno tudi poslanci iz vrst vladne koalicije, ki     nasprotujejo vladni strategiji do Afganistana. To pa nakazuje, da vlada ni     uspela na svojo stran pridobiti skrajno levih kritikov znotraj koalicije.
Pretekli mesec je italijanska vlada odobrila podaljšanje financiranja misije v     Afganistanu za leto dni, kljub nasprotovanju trem ministrom iz vrst     stranke Zelenih, Komunistične stranke in Prenovljenih komunistov. Trenutno     je v Afganistanu skoraj 2000 italijanskih vojakov, ki pa večinoma delujejo     na bolj mirnih zahodnih območjih v državi in vzhodno od Kabula.
Padcu vladnega predloga botrovali Prenovljeni komunisti
Predlog     Prodijeve vlade, ki je imela že tako minimalno večino v senatu, je danes     padel, ker ga dva poslanca iz vrst Prenovljenih komunistov nista hotela     podpreti. Omenjena stranka je sicer ena od štirih levičarskih strank v     koaliciji, ki nasprotujejo vojaškim intervencijam, pa tudi mnogim     gospodarskim politikam, vključno s pokojninsko reformo. Prenovljeni     komunisti so sicer botrovali že padcu kratkotrajne Prodijeve vlade leta     1998. Predstavnik te stranke Franco Giordano je sicer danes dejal,     da mora "vlada nadaljevati svoje delo".
Prodi je mesto     predsednika italijanske vlade, sicer sestavljene iz množice strank od     komunistov do krščanskih demokratov, prevzel 17. maja lani, po tem, ko je     na aprilskih splošnih volitvah levosredinska koalicija z majhno prednostjo     premagala desnosredinski blok pod vodstvom nekdanjega premiera Silvia     Berlusconija.
Rupel: To, kar se dogaja, je italijanska     notranja stvar
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je sinoči za TV Slovenija že komentiral Prodijev odstop. Dejal je, "da smo dobro sodelovali s Prodijem kot predsednikom evropske komisije, kot s     Prodijem predsednikom italijanske vlade" in da verjame, da bomo še     naprej sodelovali z njim. “To, kar se dogaja, je italijanska     notranja stvar,” je nadalje komentiral Rupel. “Mi     obžalujemo, da mu je zmanjkalo nekaj glasov, da bi prepričal parlament o     svoji politiki. V slovenski vladi pa si želimo, da bi bila italijanska     vlada čimprej vzpostavljena,” je še dejal zunanji minister. Sicer     pa naj bi imeli z italijansko vlado dobre odnose; od nje pa slovenska     vlada tudi veliko pričakuje v prihodnosti.
SKGZ in SSO     zaskrbljena zaradi padca Prodijeve vlade
Krovni     organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska     kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij     (SSO), sta se danes z zaskrbljenostjo odzvala zaradi sredinega odstopa     italijanskega premiera Prodija. Predsednika obeh organizacij, Rudi     Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO), sta izrazila     bojazen zlasti glede nadaljnjih postopkov glede uresničevanja zakona za     zaščito Slovencev v Italiji iz leta 2001.
Sicer pa je     zaradi padca Prodijeve vlade zaskrbljenost izrazil tudi edini predstavnik     slovenske manjšine v tej vladi Miloš Budin, čeprav ga ta     Prodijev korak glede na situacijo v senatu ni presenetil. Pri tem je     izrazil pričakovanje, da bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano     znova v parlament poslal Prodija in da bo pri tem prišlo do "     prepotrebnega razčiščenja z ekstremisti". Je pa Budin     opozoril, da vlada v Rimu velika politična negotovost.    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
			    
				 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								